Andrej Rekar: Iz Čila v Peru brez potnega lista


 


Zvečer nas je avtobus iz Čilenskega mesta San Pedro odpeljal v uro in pol oddaljeno mesto Calama, od koder smo se z avtobusom druge agencije, opremljenem s klimo, v eni od redkih nočnih voženj na potovanju odpeljali proti obmorskem mestu Arica, ki leži pred mejo s Perujem. Tja smo prispeli ob 7. uri zjutraj, nekaj ur pred tem pa so se začele moje težave. Med vožnjo nas je voznik opozoril, naj mu pripravimo potne liste, saj bomo v tem avtobusu prečkali mejo. Ko sem po dolgem iskanju ugotovil, da sem verjetno že prejšnji dan ostal brez potnega lista, sem moral poiskati vsaj kopijo, s katero bi lahko izgubljen dokument prijavil na policiji. Le-to sem ob prvem postanku avtobusa res našel, med nadaljnjo vožnjo pa upal, da bom z natančnim pregledom nahrbtnika potni list vseeno našel. V mestu Arica se to žal ni zgodilo, zato smo se po kratkem posvetovanju z Blanko in Gorazdom v nič kaj prijetnem vzdušju ločili, saj v tistem trenutku nismo verjeli, da bi s kopijo potnega lista lahko prečkal mejo s Perujem; S tem bi še lahko ujel naše letalo, ki je imelo odhod v ponedeljek, danes pa je bil petek, saj so uradi za izdajanje dokumentov odprti le med tednom. Ker sem bil še vedno odvisen od španskega slovarja in sem znal le nekaj njihovih besed, so mi z Blankino pomočjo (edina od nas treh je govorila špansko) na avtobusni agenciji Pullman, s katero smo se pripeljali v Arico, predstavili taksista Jaimeja, ki naj bi mi pomagal. Poslovili smo se in tako se je začel nepričakovan zaključek mojega potovanja.

(odlomek; Foto: Janin)