Za 2000m
visine, kolko se jih mora premagat
prvi dan,
do zaklonisca sem rabil 7 ur (pred tremi tedni sem za 1600m rabil 3, 5 ure).
Smola se je pol se nadaljevala. Nisem mogel jest tako, da sem samo pil
Kokakolo cel vecer. Spal slabo, ker me je napejal, ko satan, vendar se naslednuji
dan dokaj fajn pocutu. Dokler nisem zacel hodit. Od zaklonisca do vrha je
se nekje 1, 5 -2 ure. Rabil sem skoraj 2, 5 ure. Slo mi je na bruhanje,
zelodc me je bolo, glava in usesi so me bolel - edino kar ni bolel so ble
noge.
Sem misli, da je mogoce visina sam sem ziher, da ni bla. Zvecer se je
izboljsal tako, da sem koncno malo pojedel. Naslednji dan pa lep
sprehod
nazaj. NO, blo je pa zelo lepo. Razgledi so fenomenalni in vegetacija
se neverjetno spreminja.
Lahko vidis kako se narava postavlja na noge po pozaru
izpred parih let. Tudi druzba v zakloniscu je bla ok. Zdravje mi ni nic
pokvaril.
Ko sem cakal na bus sem se zacel pogovarjat z
enim domacinom, ki je vedel
takoj kje je Slovenija in kdo je bil Josip Broz Tito - neverjetno! Sem srecal
eno Slovenko - sva rabla skor minuto, da sva se zmenla, da sva oba iz Slovenije.
Sma probala se pogovarjat v slovenscini a sma pol presaltala na
anglescino-je
blo veliko lazje.
Matjaž
(se
nadaljuje)