Palenque 8 Zaraščene piramide

Osrednji del arheološkega najdišča je ploščad, na katero pride obiskovalec dobrih sto metrov po glavnem vhodu. Obsega tri večje piramide in Palačo, na travnatih gričih na jugu in vzhodu pa stoji še več manjših templjev. Najveličastnejši je gotovo Tempelj napisov, ki stoji na piramidi, zgrajeni v osmih nivojih. Do templja vodi 69 stopnic, ki se končajo pred kamnitim zidom iz treh delov, prekritih z reliefnimi hieroglifnimi zapisi, ki opisujejo zgodovino mesta in po katerih je tempelj dobil ime. S ploščadi pred zidom vodijo stopnice v grobnico kralja Pakala v notranjosti piramide. V majevskih časih so bile stavbe prebarvane živo rdeče.
Večji del najdišč pa je še nedotaknjen. Očiščenih je komaj 34 od več skoraj petstotih zgradb!

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque 7 Nogomet brez nog

Eden od njihovih najbolj popularnih športov je bil "hip-ball"- po naše bi mu verjetno rekli "bokomet". Trdo gumijasto žogo so namreč lahko udarjali s čimerkoli, razen z rokami, s stopali in z glavo - najpogosteje pa z bokom. Ponekod so uporabljali tudi lesen kij. V eni od različic te igre so morali žogo spraviti skozi obroč, ki je štrlel iz kamnitega zidu. Šport so jemali presenetljivo resno. Pogosto so s tako tekmo reševali spore med plemeni in kapetan moštva je včasih poraz moral plačati tudi z glavo.
Palenque je bil prvič naseljen okrog leta 500, slavni del njegove zgodovine pa se konča okrog leta 900, ko je Majevsko ljudstvo nenadoma zapustilo svoja ozemlja v današnji pokrajini Chiapas in se odselilo na vzhod, v nižavje severnega Jukatana.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque 6 Špičasti zobje

Znak lepote so bile tudi oči, ki so gledale navzkriž, zato so otrokom tik pred obraz obešali kroglico, da jim je nihala pred očmi. Tudi kože niso pustili pri miru. Barvali so jo z rdečimi zemeljskimi barvami (od tod menda izraz "rdečekožci"), se navdušeno tetovirali in z noži rezali kožo, da so nastale privlačne brazgotine. Brada se jim je zdela grda in mladeničem so na obraz polagali vroče mokre brisače, da bi preprečili rast dlak. Znak ženske lepote pa so bili špičasti zobje. Morda so si jih brusile tudi zato, da so z njimi laže krotile svoje dedce.
Tudi nekatere vladarjeve naloge so bile za današnji okus precej neprivlačne. V pogostih vojnah je moral napad voditi na čelu svoje vojske, naklonjenost bogov pa je deželi pridobival tako, da je s prebadanjem jezika in penisa žrtvoval svojo lastno sveto kri.
tekst & foto: Janin
(se nadaljuje)