Piramide v tropski džungli 2

Spet je priletela veja. Opice, ki so bile prej še v vrhovih krošenj, so po ovijalkah in vejah prilezle že precej niže. Nobenih glasov niso dajale od sebe. Zelo podobne so bile tistim v kampu, le glavo so imele bolj oglato in roke morda za spoznanje krajše. Pomikale so se zelo počasi. Med postanki so se vsakokrat oprijele z repom in se včasih z vso težo obesile nanj. Štiri so prilezle že čisto blizu, ostale so se počasi spuščale. Ni bilo videti, da bi namenoma lomile veje, a medtem ko so šarile okrog sebe, so name neprestano letele suhe veje in že nekaj drobcev mi je priletelo v oko. Tudi potrebo so opravljale nekam sumljivo pogosto in vedno tik nad mano. Kaj pa če niso samo radovedne? Premaknil sem se deset metrov vstran. Ista pesem! Kaže da jih moti moja prisotnost, pa me poskušajo na neagresiven način spraviti stran. No, naj jim bo. Palenque je ogromen in če si ga mislim v enem dnevu ogledati, ne morem preveč časa zapraviti z opicami.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque: Piramide v tropski džungli

Zraven mene je priletela že druga veja v zadnji minuti. Pogledal sem gor. Veje so se majale. Skozi gosto listje se je videlo komaj kaj neba, a nekatere skupine listov so se nenavadno gibale. Opice! Verjetno spet pajčarke, ki sem jih pred kratkim opazoval v Gvatemali.

Pajčarke so manjše črne opice z izredno dolgimi rokami. Pri plezanju so izjemno spretne: deloma zaradi zelo lahkega telesa - čeprav so večje od mačke, so težke kvečjemu pol kilograma - deloma pa zaradi oprijemalnega repa. Rep jim ne služi samo za lovljenje ravnotežja med skoki, ampak ga uporabljajo kot peto okončino med hojo po vejah in med hranjenjem. Včasih se zdi, da je celo uporabnejši od ostalih štirih udov. Zanimivo je, da so to spretnost razvile skoraj vse vrste ameriških opic, na ostalih celinah pa nobena...

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Pri ameriški družini na Havajih 6

Enkrat mesečno se Au Pairke srečamo pod vodstvom naše uradne vodje, ''supervisor-ke'', ''counsler-ke'' Barbare. Ob teh priložnostih si privoščimo večerjo, jadranje, drsanje, lekcije hula plesa, izdelovanje havajskih venčkov ali obisk kakšne turistične znamenitosti. Namen je zabava, pa tudi toženje in tolaženje, izmenjava nasvetov in izkušenj, reševanje morebitnih problemov in podobno. Nobeno delo ni le zabava, vendar se da s prijateljskim pogovorom in nasveti marsikaj rešiti.

 Včasih se vseeno zgodi, da so razhajanja med gostečo družino in Au Pairko tako velika, da kljub najboljšim prizadevanjem obeh strani ter pomoči svetovalke in prijateljic razmerje ne uspe. To se je zgodilo Au Pairki s Poljske, ki ji življenje pri družini na Havajih ni niti najmanj ugajalo. Morda jo je premamila sama lokacija, kjer družina živi, zanemarila pa je ostale, mnogo bolj pomembne dejavnike, kot so starost in število otrok, urnik dela, družinske navade... Tako je po mesecu dni zamenjala družino in se preselila v New York. Tokrat ji je bila družina pisana na kožo.

Marjeta

foto: Janin