Artur Štern: Dominikanska republika
V tistih dveh tednih sem na vsakih nekaj noči, ko se mi je vsaj približno zljubilo in ko se ni pri nas na hotelski ali plažno-roštiljski sceni dogajalo nič več pametnega, stopil na tak študiozni potep. Vključenost opazovalca je znana že pri fizikalnih eksperimentih, vsaj na kvantni ravni. Toliko bolj to dejstvo velja in je tudi čedalje bolj sprejemljivo oziroma dobrodošlo – v antropologiji. V danem primeru je to pomenilo nekaj zelo požrtvovalnega: eksperimentator in opazovalec v isti osebi se je bil pripravljen tako zelo radikalno vživeti v svojo vlogo, da se je s povprečnim pohajalcem ob tisti uri noči poistovetil tudi glede predhodne zaužitosti um otopevajočih likvidnih substanc. Videz verodostojnosti, se pravi resničnega zanimanja za substrat, objekte, je bilo s tem neprimerno laže doseči.
(odlomek; Foto: Janin)