Bolivija FIX Pručka V Koridorju

 Vrnil sem se za pult na postaji in zahteval karto. Ona tokrat reče ni problema in mi zaračuna 130Bs. Sem ji rekel naj se ne dela norca iz mene, ker ji ne bom plačeval polno ceno za bus, na katerem nimam sedeža in nekako sem ceno zbil na 100 Bs (za ene 4, 5$ sem znižal ceno).

No temu je sledila že 1000x opravljena rutina. Mali ruzak in jakno s sabo na bus, veliki nahrbtnik pa spodaj med prtljago, s tem da je bila sedaj ena sprememba: iz velikega ruzaka sem vzel spalko ter jo vzel s sabo na bus. Tam mi je šofer postavil pručko v tistem koridorju in rekel: »Izvoli fant!«.

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX Dogovorjena Sva Za Koridor

 Pelje pa samo eden avtobus na dan, pa še za tega očitno nobeden ne ve kdaj pride in kdaj gre. In kdo mi garantira, da se mi jutri ne bo spet isto zgodilo?! Stopil sem do šoferja in mu rekel naj stori nekaj kar se tiče prostega sedeža. On mi pa izredno prijazno pove, da, če hočem seveda, lahko sedim na tistem koridorju, ki je pelje po sredini avtobusa med obema vrstama sedežev. Sem mu pa rekel, da me lahko, kar se tiče mene, da tudi na streho avtobusa, samo naj me nekako spravi gor. On se je moji pripombi nasmejal (čeprav sem mu to rekel smrtno resen) in rekel, da sva potem dogovorjena za koridor.

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX Ni Sile, Ki Bi Mi Preprečila

 Pa pravim, da vem da so vsi sedeži zasedeni, in eden od teh zasedenih sedežev je moj, kajti rezerviral sem ga. Mi pa odgovorijo, da sem jih narobe razumel in so mi vso stvar še enkrat povedali: »Mi vemo, da ti imaš rezervacijo, ampak ni prostega sedeža za tebe…«

»Je pa kaj sem pa potem rezerviral? Skladišče mogoče?!« mi divja po glavi. Vendar sem si rekel, da ni sile na tem svetu, ki bi mi preprečila, da po štirih neskončno dolgih, vročih in vlažnih urah ne bi odšel s tem avtobusom.

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX Ni Prostega Sedeža.

 Pa sem vprašal če mogoče ve, ali bo avtobus prišel čez eno uro, ali čez šest ur, mi je pa spet rekla da mi tega ne more povedati. Potem sem jo pa vprašal ali bus pride vsaj danes, mi je pa rekla, da danes bus sigurno da pride, da pa mi ne more povedati kdaj…

Vrgel sem vse s sebe, se usedu na eno klopco in čakal. Po štirih (!) urah sedenja na klopci in ustvarjanja vsega mogočega, samo da bi čas hitreje minil, je bus končno prišel. Ko sem hotel dvigniti svojo rezervacijo, mi pa prijazno povedo, da ni prostega sedeža.

Edvin Ramić (se nadaljuje)