Pri ameriški družini 5


Tam spoznam mnogo novih prijateljev, s katerimi se začnemo družiti tudi izven časa predavanj. Fotografija namreč poleg dela v temnici zahteva tudi mnogo dela na terenu in tako se nas zbere nekaj, ki ob prostem času skupaj obiskujemo skrivne kotičke tega najbolj slikovitih otokov sveta, z namenom, včasih pa tudi le s pretvezo posneti čim boljše fotografije. Odkrivati otok v družbi vrstnikov domačinov je veliko bolj zabavno kot preko suhoparnih turističnih agencij.
Kot večina Američanov ima tudi moja gosteča družina pred hišo parkiranih kar nekaj več avtomobilov, kot bi jih v resnici potrebovali. Enega velikega za družinske vikend izlete in piknike na plaži, pa dva elegantna za starše za v službo, enega v spomin na dobre stare hipijevske čase, in navsezadnje enega ''mini van-a'' za AuPairko, se pravi zame, da z njim lahko varno prevažam otroke in njihove prijatelje, ob prostem času pa vanj naložim surf, pohodniško ali potapljaško opremo, rolerje ali kar koli že, ter se s prijateljicami odpeljem novim dogodivščinam naproti. Cel žur!
Marjeta Snoj
 (se nadaljuje)
 foto: Janin 

Pri ameriški družini 4

Zdaj obvladam svoj urnik in uspešno prevzamem vse AuPairske odgovornosti. To je predvsem vožnja otrok v šolo in na razne izvenšolske dejavnosti, pomoč pri domačih nalogah ter lažja gospodinjska opravila.
Prvi mesec je kar naporno. Osemletna Natanya je že od prvega dne moja najboljša prijateljica in zaveznica, medtem ko me starejši trije otroci neprestano preizkušajo. Tako moram kar nekaj časa vse njihove ''resnice'' o domačih nalogah in drugih obveznostih ter privilegijih preverjati pri njihovih učiteljicah in starših. To jim še zdaleč ni všeč, vendar po nekaj neuspelih poizkusih le obupajo ter začnejo sodelovati. Ugotovijo tudi, da če hitro in vestno opravijo svoje dolžnosti, ostane še precej časa za zabavo in prijatelje. Tako smo vsi veseli, s starši na čelu, kar je zelo pomembno. Sedaj končno lahko storim še kaj zase. Vpišem se na tečaj fotografije, kar sem si že tako dolgo želela doma, pa nikoli ni bilo denarja ali časa. Tokrat moje izobraževanje na Collegu plača družina, z mesečno plačo pa že brez težav kupim tudi spodoben fotoaparat. Tečaje obiskujem med tem, ko so otroci v šoli.
Marjeta Snoj
 (se nadaljuje)