Tropska Izkušnja 4 Stlacim jo pod rit

 
Spet čutim senco prek obraza… Brska! Vzame tistih par novcev in mi vrne denarnico! Stlacim jo pod rit in se skoraj nasmehnem ob olajšanju in misli, zakaj se sploh trudim, saj je denarnica tako ali tako prazna.

Prihrumi drug moški in me grobo obsodi, da nekaj skrivam. Sama sebe presenetim, ko mu v spanscini mu zabrusim, da je že opravljeno in mu prazno denarnico pomolim pod nos. Potegne me kvišku in pretipa žepe. Srčni utrip je ne vrhuncu! Odide! Pomikajo se proti sprednjem delu avtobusa. Diham in poskušam pomiriti srce..

Vanja Kovacic (se nadaljuje)  

Tropska Izkušnja 3 Panični Krik

 
Dekle poleg mene postaja panično… Isce mojo roko. Stisnem jo in ji rečem, da bo vse v redu. Poročni prstan stlači pod plenice spečega dojenčka. Ob nama so… Dekle spusti panični krik, ki izzveni obupano. Zamaskirani moški jo miri. Mislim, da mu je jasno, da je mati pripravljena storiti vse, da zasciti otroka. Pust jo.

Od mene zahteva denarnico. Podam mu jo. Ko brska po njej razmišljam, kaj sploh vsebuje. Par novcev, veliko drobnarij, ki jih mimogrede vtaknem vanjo in zavržem, ko se mi zdi, da mi ne pomenijo ničesar vec. In študentsko izkaznico! Temna polt, lasje in oči me nekako zlijejo z okolico, ampak moje ime več kot očitno ni španskega porekla.

Vanja Kovacic (se nadaljuje)  

Tropska Izkušnja 2 Trije Zamaskirani Moški

 
Avtobus se ustavi, sredi ničesar. Ropot, vpitje, vstopijo trije zamaskirani moški, strel v zrak in opozorilo, naj sodelujemo. Moski, ki sedi na sosednjem sedežu se jim pridruži. Tišina. Začnejo v zadnjem delu avtobusa. Oboroženi so s pištolami!

Možgani izključeni, delujejo le se refleksi. S prsta potegnem prstan in ga stlačim v nogavico. Pobrcam nahrbtnik globlje pod sedež. V njem je moj težko prisluženi Canon! Dokumenti, kreditna kartica, denar, vse je v potovalnem pasu pod majico in jopico. Približujejo se! Čutim senco, ki mi pade čez obraz! Spomnim se statistik o ugrabljenih talcih v Kolumbiji. Diham…

Vanja Kovacic (se nadaljuje)  

Moja tropska izkušnja

 Sever Kolumbije. Santa Marta – Cartagena.

Dežuje in avtobus je jasno da pozen. Čakam že dve uri. Ob cesti se je nabrala pescica ljudi in to mi rahlo dvigne optimizem. Končno priropota, množica dvignjenih rok ga zaustavlja in neučakano se nabašemo.

Sedim poleg dekleta mojih let, ki pestuje dojenčka. Prosi me, naj ji pridržim stekleničko in ze mesa zdrizasto mešanico, ampak malemu je očitno vsec. Samo, da ne joka, v tem trenutku nisem pripravljena na visoke zvocne frekvence. Stemni se in se vedno dežuje, že zdavnaj sem izgubila občutek za cas.

Vanja Kovacic (se nadaljuje)  

Brazilija: Lekcija preživetja 9 Prenašanje Opojnih Vonjav


Kot zajci poskačemo iz avta, skorajda objamemo taksista, mu izročimo trdo prigarane reale in se udobno namestimo na avtobusu.

Pred nami je nočna vožnja do Manausa, dvanajsturno prenašanje opojnih vonjav z avtobusnega stranišča z nasmehom na ustih. Nasmehom, ker imamo radi življenje, potovanja in avanture… Ena od njih je pravkar za nami! Da bi le čimveč popotnikov srečno premagovalo neskončne kilometre svetovnih celin in oceanov!

Potovanje je trajalo od 24. julija do 8. septembra in v tem casu smo z avtobusi, ladjami, colni, jadrnicami, Toyotami 4x4, manjsimi in vecjimi letali ter taksiji premagali pot med Caracasom in Sao Paolom.

Uros Kastelic (se nadaljuje)