Bolivija FIX 8 Naslednja postaja - La Paz

Našel sem si lep prostor, se usedel in počakal da je stari pozabijal ene par žebljev v svoj čoln in v kratkem sva že bila na poti v Copacabano. Midva sama na celi barki. Vožnja je trajala par uric in izkoristil sem čas, se ulegel ter nadoknadil za prejšnjo neprespano noč. Titikake je bilo dovolj…

Naslednja postaja je bil La Paz – noro mesto z enkratnim vzdušjem in živahnim utripom. Mesto, ki te pograbi in dobesedno posesa vase. Hkrati s tem pa izhodiščna točka za kolesarsko turo po 'najbolj nevarni cesti na svetu'. 

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX 7 S čolnom

No po mrzli noči bi se mi super prilegel en topel zajtrk in odpravil sem se, da si poiščem solidno gostilno, kjer bom na toplem preživel naslednjih pet ur in po možnosti tudi malo zadremal. 

Vendar nekje na pol poti dobim čuden preblisk. Nagonsko se ustavim in se z nekakšnim pozitivnim občutkom odpravim nazaj proti marini. Kmalu se mi iz stranske ulice pridruži starejši gospod in nekaj časa sva hodila vštric. Iz navade ga pozdravim, on pa me vpraša, če sem slučajno zamudil trajekt.. Pravim da je to res in on reče da je on namenjen tja s svojim čolnom in da grem lahko z njemu, seveda za majhno doplačilo. Pravi da odrine čez približno pol ure. Super, ni kaj! 

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX 6 Trajekt se oddaljuje

Pred spanjem sem se pozanimal kdaj gre trajekt s tega otoka (Isla Del Sol) nazaj za Copacabano in vsi so mi pridno zatrjevali da je ob osmih zjutraj. 

No, ko sem ves premražen in neprespan pospravil šotor in se napotil proti marini, sem že od daleč zagledal trajekt, kako se oddaljuje od otoka... (?!). Toliko o verodostojnosti domačinov oziroma o mojem razumevanju španskega jezika. Povprašal sem kdaj pelje naslednji trajekt, pa so mi rekli, da gre šele čez ene pet ur… 

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX 5 Šotor v hotelski sobi

Takrat sem prvič v življenju zakampiral in drugič v življenju postavil šotor. Prvič v življenju sem ga postavil en teden prej v hotelski sobi, ki je bila na srečo dovolj velika... Šotor sem kupil nekaj dni pred potovanjem in ni bilo časa, da vidim kako se postavi. Sem rekel, da se bom že na poti naučil... :)) Najbrž ni potrebno razlagati, da je bilo samotno kampiranje na Isla del Sol, kjer daleč naokoli ni bilo žive duše na spregled, zanimivo doživetje samo po sebi. 

Edvin Ramić (se nadaljuje)