Bitka s časom 2

Lojze Lenček - proti Kubi

Moje razmišljanje je zopet prekinila uslužbenka z vprašanjem “imate dve novi sliki za Nejca ?”. Naslednjo sekundo sem jih že videl pred seboj “ imam” sem dejal, vedno jih za vse vzamem s seboj, za vsak slučaj, ce potrebujem v tujini nenačrtovano kakšno vizo. Iz prtljage, ki mi jo je vrnila iz zaustavljenega traku sem vzel dve sliki. Glede na to, da je vaša upravna enota za izdajo potnih listov do uvedbe centralnega izdajanja listin še vedno v Domžalah, kar niti ni tako dalec lahko poizkusite. Letalo vas bo počakalo vsaj kakšnih 5 minut z ozirom na dejstvo, da vas bodo iskali, ker ste že prijavljeni na let, je še dodala. Začela se je precej nora bitka s časom. Hitro smo poiskali že odslovljenega našega voznika Janeza in s tekom do avtomobila sva začela dirko do Domžal. Ko se človeku zares nekam mudi takrat se promet sigurno odvija kar se da počasi, vsaj zdelo se mi je tako, kar naprej kolona, sami mečkači pred nama, pa ne bodi ga treba traktor, naselja in same omejitve, na celi poti ne vem štiri pet semaforjev a vsi rdeči.
Vmes razmišljam, kako sem mogel spregledati datum veljavnosti saj sem se na tako pot odpravil že ničkolikokrat, kako so mi sploh na ambasadi izdali vizo za cas ko bo potni list neveljaven, kako bom rešil težave z vizo tudi ce mi uspe dobiti nov potni list. Med tem sva že prispela do občinske stavbe kjer izdajajo listine, parkirava precej neustrezno kar na pločniku pred glavnimi vrati in Janez čuva avto pred policaji. Pogledam na uro - 11 in 48 minut in se zapodim v zgradbo s tako hitrostjo, da so mimoidoči kar obstali. Neverjetna sreča, pred okencem za potne listine ni nobenega, a takoj ko zajamem malo sape sta že dva za menoj. Gospe pri okencu na hitro hočem razložiti a presenečen ugotovim, da del zgodbe že pozna, ker ji jo je med tem po telefonu povedala že Nina. Takoj se lotiva dela. Najprej izpolnim obrazec, oddam stari otroški potni list in dve sliki, ona pa mi da položnico katero moram poravnati na banki. Na hitro pograbim položnico in jo jadrno ucvrem na banko, ki k sreci ni dalec stran.
(se nadaljuje)