Lima: Na letališču 2



Na zalost se potem nisva več srečala, kajti vrsta, ki je bila za mano nama ni dovoljevala, da bi se bolj spoznala pa se na letalo se mi je mudilo.
Najprej mislim da imam prisluh, pa policist malo jezno vprasa ali ne vem, da ne potrebujemo več vize. Seveda vem mu tokrat odgovorim slovensko, pa povej to usluzbencu Aero Peruja če lahko. Seveda si ni dal dvakrat reči Peruanca nahruli, da zgleda se manjsi kot v resnici. Pove mu to kar sem poskusal ze sam v Limi, vendar precej bolj ostro. Ukaze mu, da mi mora takoj vrniti potni list in seveda tudi trideset
dolarjev. Zazeli mi se srečno pot Peruancu pa nameni prav sovrazen pogled. Prav lep občutek je, če takole daleč od doma srečas pravega domoljuba, ki mu ni vseeno da je Slovenija tako neprepoznavna. Na koncu sem dobil nazaj tudi denar, tam počakal se en dan, ker sem zamudil letalo. Naslednji dan pa sem brez problemov odletel proti Evropi.
Milan Potočnik

Lima-Miami: Na letališču



Leto 1997 moj prvi obisk Juzne Amerike.
Konec Julija se vračam iz Peruja. Iz Lime letim v Mijemi na Floridi od tam pa v Evropo. Problem se začne ze v Limi. Peruanci namreč zahtevajo vizo za ZDA. Skusam jim povedati, da je ne rabimo več pa o tem nočejo nič slišat. Poskusam jim povedati, da tam ne bom bival v ZDA, da sem samo v tranzitu pa se vedno vztrajajo pri vizi. Povejo mi da je edina moznost, da plačam trideset dolarjev seveda se temu uprem. Situacija postaja kritična saj se odhod letala priblizuje, no na srečo eno uro zamuja. Končno popustim, saj bi sicer ostal tam, plačam jim trideset dolarjev oni pa mi vzamejo potni list. Kot begunca me odpeljejo v letalo potni list pa predajo stevardesi. V Mijemiju me pričaka usluzbenec Aero Peruja prevzame moj potni list in me vodi do policijske kontrole na letalisču. Policist mi postavi vprasanje na katerega odgovorim pritrdilno. Sem  se pod vtisom Peruja zato odgovorim kar po Spansko.
Ti bos z mano lepo slovensko govoril mi odvrne policist, potomec slovenskih izseljencev.
Milan Potočnik
(se nadaljuje)