Kostarika 2 Edino kar ni bolel so ble noge


Za 2000m visine, kolko se jih mora premagat
prvi dan, do zaklonisca sem rabil 7 ur (pred tremi tedni sem za 1600m rabil 3, 5 ure). Smola se je pol se nadaljevala. Nisem mogel jest tako, da sem samo pil Kokakolo cel vecer. Spal slabo, ker me je napejal, ko satan, vendar se naslednuji dan dokaj fajn pocutu. Dokler nisem zacel hodit. Od zaklonisca do vrha je se nekje 1, 5 -2 ure. Rabil sem skoraj 2, 5 ure. Slo mi je na bruhanje, zelodc me je bolo, glava in usesi so me bolel - edino kar ni bolel so ble noge. 
Sem misli, da je mogoce visina sam sem ziher, da ni bla. Zvecer se je izboljsal tako, da sem koncno malo pojedel. Naslednji dan pa lep
sprehod nazaj. NO, blo je pa zelo lepo. Razgledi so fenomenalni in vegetacija se neverjetno spreminja. 
Lahko vidis kako se narava postavlja na noge po pozaru izpred parih let. Tudi druzba v zakloniscu je bla ok. Zdravje mi ni nic pokvaril.
 Ko sem cakal na bus sem se zacel pogovarjat z enim domacinom, ki je vedel takoj kje je Slovenija in kdo je bil Josip Broz Tito - neverjetno! Sem srecal eno Slovenko - sva rabla skor minuto, da sva se zmenla, da sva oba iz Slovenije. Sma probala se pogovarjat v slovenscini a sma pol presaltala na
anglescino-je blo veliko lazje. 
Slovenscina ze skor ni vec moj prvi jezik. 
Matjaž
(se nadaljuje) 

Kostarika, Corcovado

Kamorkoli sem sel sem srecal trume ameriskih turistov, ki z svojim vpitjem
prezenejo vse zivali dalec naokoli. Se posebej Quepos je blo eno veliko sranje.
Dve stvari sta omembe vredne-nacionalni park Corcovado in najvisja gora Cerro Chirripo.
Corcovado je dezevni gozd in temu primerno je tudi vreme. Vsak dan se je
popoldne vscalo in nehalo sele proti jutru. Prvi dan sem se sprehajal po
prelepih plazih in opazoval pisane papige-macave. Park nudi zatocisce eni
najvecjih kolonij makav na svetu. Videl sem tudi druge zivali med njimi
tapirje, kaco, metulje(velike), nekaj podobnega raci, itd. Drugi dan pa glih
uzival nisem, ker meje presenetil dez, tako da glih veliko nisem videl.
Zadnji dan pa samo pick up in voznja cez nestete reke.
Vzpon na Cerro Chirripo je blo najboljse v Kostariki in tudi hudicevo
naporen. Po dolgem cajtu sem imel spet probleme z zdravjem. Pred vzponom na
Chirripo sem dobil drisko a sem se dobr pocutil za vzpon. Samo zelodc me je malo matro. Se je pa poznal.
(se nadaljuje) . Matjaž