Bolivija FIX Spet Ene 20 Ur

 Izkoristil sem priložnost in pregledal pošto, katere se je bilo že kar pošteno nabralo, saj v Rureju ni bilo dostopa do interneta – v celotnem mestu je namreč zmanjkalo povezave…

Po parih urah v Trinidadu sem bil spet na nočnem avtobusu, kjer je na mene čakala spet ena težka vožnja. Vsi pravijo da bo vožnja trajala 12 ur, kar najbrž pomeni spet ene 20… J

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX Trinidad, absolutno nič zanimivega

 
Po 20ih urah vožnje smo končno prispeli v Trinidad.

Spet sem bil ves prašen, s tem da v tem mestu nisem našel nobene reke, piko na i pa pristavi dejstvo, da v tem mestu ne samo, da ni reke, ampak ni absolutno nič zanimivega za početi. Tako sem po nekem čudnem naključju našel internet, ki je bil presenetljivo hiter, pa še prostor je bil klimatiziran!

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX Povsod Čista Tema

 A problem je to, da na busu ni absolutno nobenih luči, in sredi noči je izredno težko stopiti ven iz avtobusa, ker so kasneje vstopili še eni domačini, ki so se ravno tako polegli po tleh avtobusa. A kot sem rekel je povsod čista tema, in na poti iz busa sem samo molil Boga, da ne bom slišal kakšnega otroka zastokati, ker sem mu stopil na glavo. 

Ostali domačini so seveda pametni in vsak je s sabo imel baterijo (meni je moja že dolgo pred tem nehala svetiti) in si svetil pod noge. No na srečo so videli da je med njimi tudi en trapast gringo, ki baterije nima, tako da so mi oni potlej svetili pod noge.

Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX Nekaj Je Šlo Po Gobe

 Tam mi je šofer postavil pručko v tistem koridorju in rekel: »Izvoli fant!«.

Srčno sem se mu zahvalil in po nekaj minutah vožnje (odpeljali smo se ob 18:00. pet ur zamude, pa še morali smo porivati bus, ker ni mogel prižgati motorja) sem pručko zagnal nekam v kot, vrgel spalko po najbolj prašnih tleh kar sem jih videl in se vrgel na njo. Ene pol ure smo se vozili, nakar smo se ustavili za ene 45 minut, ker je šlo na busu nekaj po gobe in je bilo treba popraviti. Kasneje problemov na srečo ni več bilo. Vsake toliko časa smo se ustavili, da smo lahko opravili nujne potrebe.

Edvin Ramić (se nadaljuje)