Amerika
Janin Klemenčič - popotniške zgodbe
Bolivija FIX Pručka V Koridorju
Vrnil sem se za pult na postaji in zahteval karto. Ona tokrat reče
ni problema in mi zaračuna 130Bs. Sem ji rekel naj se ne dela norca iz mene,
ker ji ne bom plačeval polno ceno za bus, na katerem nimam sedeža in nekako sem
ceno zbil na 100 Bs (za ene 4, 5$ sem znižal ceno).
No temu je sledila že 1000x opravljena rutina. Mali ruzak in jakno
s sabo na bus, veliki nahrbtnik pa spodaj med prtljago, s tem da je bila sedaj
ena sprememba: iz velikega ruzaka sem vzel spalko ter jo vzel s sabo na bus.
Tam mi je šofer postavil pručko v tistem koridorju in rekel: »Izvoli fant!«.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Dogovorjena Sva Za Koridor
Pelje pa samo eden avtobus na dan, pa še za tega očitno nobeden ne
ve kdaj pride in kdaj gre. In kdo mi garantira, da se mi jutri ne bo spet isto
zgodilo?! Stopil sem do šoferja in mu rekel naj stori nekaj kar se tiče
prostega sedeža. On mi pa izredno prijazno pove, da, če hočem seveda, lahko
sedim na tistem koridorju, ki je pelje po sredini avtobusa med obema vrstama
sedežev. Sem mu pa rekel, da me lahko, kar se tiče mene, da tudi na streho
avtobusa, samo naj me nekako spravi gor. On se je moji pripombi nasmejal
(čeprav sem mu to rekel smrtno resen) in rekel, da sva potem dogovorjena za
koridor.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Ni Sile, Ki Bi Mi Preprečila
Pa pravim, da vem da so vsi sedeži zasedeni, in eden od teh
zasedenih sedežev je moj, kajti rezerviral sem ga. Mi pa odgovorijo, da sem jih
narobe razumel in so mi vso stvar še enkrat povedali: »Mi vemo, da ti imaš
rezervacijo, ampak ni prostega sedeža za tebe…«
»Je pa kaj sem pa potem rezerviral? Skladišče mogoče?!« mi divja po
glavi. Vendar sem si rekel, da ni sile na tem svetu, ki bi mi preprečila, da po
štirih neskončno dolgih, vročih in vlažnih urah ne bi odšel s tem avtobusom.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Naročite se na:
Objave (Atom)