"V Južno Ameriko
greš? Pa še v Peru! Saj si znorel! Ali imaš vsaj pištolo?!"
No, vse bo postalo dosti
bolj jasno že čez nekaj ur...
Janin Klemenčič
Janin Klemenčič - popotniške zgodbe
"V Južno Ameriko
greš? Pa še v Peru! Saj si znorel! Ali imaš vsaj pištolo?!"
No, vse bo postalo dosti
bolj jasno že čez nekaj ur...
Janin Klemenčič
Ne gre drugače, kot da si
tudi oni ustvarijo napačne predstave. Dežela, ki si jo spoznal, nenadoma
postane »tvoja«. Vse novice o deželi, ki si jo obiskal, doživljaš kasneje
drugače, globlje in z večjim zanimanjem, kot pred tem.
Janin
Klemenčič
Prvič v življenju grem v
Južno Ameriko!
Kljub zaspanosti se me je
lotevala podobna napetost, kot vedno, kadar prihajam v kak nov konec sveta.
Toliko sem že slišal o Visoki planoti, o Indijancih, puščavah, džunglah, lamah,
mumijah! Videl bom Macchu Picchu, jezero Titicaca, Rio in Copacabano, slapove
Iguacu...
Janin
Klemenčič
Ps.
pisal sem kar brez sumnikov ker sem na yahuyu pa se kaksna vejica manjka pa tudi
kaj malega lahko popravis. Ce ti ni vsec ti lahko napisem se kasno drugo zgodbo.
V prvi knjigi si mize objavil zgodbo ce jo rabis se za drugo nimam nic proti.
LP
Milan
"ej Tine kaj pa ti delas tu". Prav preseneceno se je obrnil jaz pa sem planil v smeh. Stopil sem do njega in ga vprasal ce ga je res tako razjezilo da se je odlocil potovati kar sam pa je odgovoril da ne.
Zacel
je pripovedovati svojo zgodbo. Ko sem jaz odsel v Hard roock cafe je prav kmalu
pripeljal se en avtobus ki ga je kar z dvigom roke ustavil. Vozniku je pojasnil
da ima se enega prijatelja ki je odsel v center mesta. Voznik je bil prava
dobricina pa tukaj vozni redi niso tako obvezujoci kot pri nas. Predlagal
mu je da bo zapeljal v center, da me najdeta. Petnajst minut so se vozili po
mestu mene pa od nikoder, ker sem bil takrat v lokalu.
(se
nadaljuje) Milan
Ob
polnoci pa sem krenil naprej proti jugu. V Alusi sem prispel ob stirih. Kaj cem
sem si rekel in se ulegel ob koruznem polju na robu mesteca. Bilo je
hladno tako da nisem kaj prida spal. Ob sedmih sem odsel proti zelezniski
postaji. In glej ga cudo po postaji se je sprehajal Tine.
(se
nadaljuje) Milan
Po
treh urah voznje sem prispel v Ekvadorsko prestolnico,postaja je bila res
velika okrog osemdeset saltarjev za prodajo kart. Takrat sem izgubil upanje da
Tineta dobim. Mogoce se srecava v Otavalu , ki je odaljen se
kaksne tri ure voznje. Tudi tam ga ni bilo malo sem se razgledal po mestu
potem pa sem se odlocil vrniti nazaj proti jugu.
(se
nadaljuje) Milan