Ta debeli je mislil, da se bova policije ustrasla. Se je pa zgodil glih obratno. Maja je zacela govorit o ropu, kar pa prascu ni disalo, ker je tukaj navada, da gredo vsi v zapor dokler se stvar ne razisce(vsaj mislim, da je tako). Se posebej se je ustrasil upravitelj hotela, ki je takoj ponudil boljse placilne pogoje. Na koncu so telefonski klic zglihal na 8 dolarjev in sva lahko sla. Jim je pa uspelo pokvarit zelo lep vecer. In sedaj zakaj se je to zgodilo. Nisva bila pravilno oblecena in restvracija je bila prazna. Naslednji dan je oce klical na banko kjer so potrdil, da so trikrat odobril placilo - TUKAJ NE SMES NIKOMUR VERJET. Matjaž Ojsteršek
Amerika
Janin Klemenčič - popotniške zgodbe
Ekvador 4 Plačani Varnostniki
Pol
sva mela pa dost. Zahtevala sva policijo in "policija" je prisla -
placani varnostniki, ki jih srecas na ulici. Jih sploh pogledala nisva, ker je
bilo prevec ocitno - vsak je imel drugacno uniformo.
Matjaž
Ojsteršek, (se nadaljuje)
Ekvador 3 Ni Bil Mastercard
Mi
dajo telefon in glej ga zlomka -zenska ne zna govorit anglesko. Pol koncno
dobim nekoga - vragsigavedi koga - ki zna anglesko. In ta trdi, da moram klicat
v Slovenijo. Mi je dala stevilko banke se z obmocno kodo 061. Pol se je pa
zacel kreg, ker je ocitno slo za prevaro. Zahtevala sva sefa, ki je sedel za
sosednjo mizo, ker so nama naenkrat zaracunal se telefonske klice. Za
"15" minut so zahteval 70 dolarjev.
Matjaž
Ojsteršek, (se nadaljuje)
Matjaž Ojsteršek, Ekvador
Zaradi prevec migaja so se Svicarki gleznji vneli. In sva bila zopet sama na poti.
In
je zopet prisel Quito. IN najbolj bedasta stvar do sedaj. Za zadnjo skupno
vecerjo sva se odlocla, da greva jest v bolj nobl restavracijo.
Odlocla
sva se za svicarski hotel. Razgled je bil super, hrana odlicna, da o vinu sploh
ne govorim (prvic po treh mesech sva probala vino). Potem pa se je
zakompliciralo. Placal sem z kartico in vse lepo podpisal nato pa se natakar
spomne, da bi rad avtorizacijo. In te baje ni blo.
(se
nadaljuje)
Matjaž Ojsteršek Peru, Ekvador
(se
nadaljuje)
Venezuela 23 Konec avanture
Ko
zajtrku me vojaki s čolnom spravijo do ceste, kjer ujamem štop do civilizacije.
Konec avanture. Od tu naprej so bile venezuelske počitnice bolj konvencionalne.
Kakšen teden trekkinga v Andih pod pet tisoč metri visokim Pico Bolivarjem in
prav tako kakšen teden veslanja med mangrovami in koralnimi grebeni (tri dni
veslanja in preostanek samo poležavanje).
Matjaž Prosen
Venezuela 22 Že Popolnoma Obupan
Prespal sem v kolibi nad prvimi brzicami. Pot petih dni veslanja proti toku sem brez težave opravil v sedmih urah. Drva so bila preveč mokra, da bi gorela, za kuhanje sem porabil še zadnji bencin. Rekorde mlatim kot velik. V enem dopoldnevu naredim pot, za katero sem navzgor potreboval šest dni. Ker nisem prepričan, da sem res tako hiter veslam naprej in iščem cesto, ki naj bi prečkala reko. V spodnjem toku ima reka kar nekaj kanalov, izberem napačnega in se znajdem na Orinocu. Okrog polnoči sem že popolnoma obupan in pripravljen, da se prepustim toku in komarjem, pa naj se zgodi karkoli.
Matjaž Prosen (se nadaljuje)