Artur Štern Boca Chica
Ampak zdaj se je začenjalo zares. Tisoč pesosov je bilo zanjo premalo. Prav. Tako ali tako jih ne bi dobila – dal bi ji kvečjemu kakih dvesto, in to v najboljšem primeru, če bi bila prijazna; kakšno bi še rekla in potem bi se počasi poslovil. Videl in občutil sem, kar me je zanimalo, pa čao. Porekel sem, da mi tole barantanje res ni niti malo po volji in da me je spričo tega pravzaprav tudi že minila sleherna erotična nastrojenost – in da se bom počasi odpravil. Ona pa, da ne, da ji moram plačati – kompletno vsoto. Tisoč ali dva, ne vem več, v vsakem primeru pa odločno več, kot se mi je zdelo še kolikortoliko pošteno. Iz predtem zapeljive in prijazne ženske je preskočila v vlogo zahtevne in malone tudi že zoprne babnice.
(odlomek; Foto: Janin)
(odlomek; Foto: Janin)