Iz Čila v Peru brez potnega lista 2

Mesto mi je ostalo v lepem spominu, čeprav ga nisem videl v celoti. Prenočil sem v stanovanju družine Benavides, kjer so Jaimejeva žena, sin in hčerka Kati, ki govori angleško, lepo poskrbeli zame in me povabili še na večerjo v dragi restavraciji. Tja sem odšel v družbi taksistove žene in hčerke, njene tete in sestrične. Preživeli smo lep večer, kot vsi prisotni pa sem se tudi jaz preizkusil v karaokah. Gostje so me presenetili z odličnim petjem, posebno ženski del družine Benavides. Ker mi je družina ta dan že večkrat pomagala, sem z zadovoljstvom vsem plačal večerjo. Karaoke so mi bile res neverjetne in bolj pozno je postajalo, bolj zanimivo je bilo.

Pomoč sicer dragih čilenskih taksistov
Zgodaj zjutraj smo utrujeni zaspali, ob 6. uri pa sem se z Jaimejem odpeljal do avtobusne postaje, kjer me je že čakal njegov sodelavec Hector. Zahvalil sem se mu za pomoč in se poslovil, začuden pa sem moral plačati še 24.000 pesosov za gorivo (12.000 sit). Mislil sem, da sem se družini oddolžil za pomoč že z 20.000 pesosi za večerjo. S tem pa presenečenj še ni bilo konec.

Andrej Rekar
(odlomek; Foto: Janin)