.jpg)
Obrnem se in zagledam družino, pri kateri sem živela. Joj, bog se mi je prikazal, ampak hkrati mi je pobegnil. ''Jaz bi že prispela gor, samo kako?'' Bila sem popolnoma brez moči. Preprosto sem se vdala v usodo in toku dogajanja. Kamero in fotoaparat sem skrila pod mokro bundo, sebe pa sem prepustila tekočinam in prahu, ki so ''lebdele'' po ozračju. Pravzaprav nisem imela energije, da bi se kaj prida umikala. Po zraku so se pretakale vonjave po slami in ostri začimbi, ki je dražila naša grla in oči. Kašljali smo, se solzili zaradi vdihavanja tega pikrega ''čarobnega kadila''. Vso dogajanje je dajalo občutek karnevalske norosti in zmede, prekinitve pravil in hierarhičnih meja. Popolni kaos!!! Slišalo se je bobnenje in pokanje pirotehničnih sredstev, od daleč je zvenelo ''razštimano'' igranje ''pleh bande'', tu in tam je še sledil kakšen ''napad'', še posebej na nas ljudi, z drugačno identiteto. Na koncu sem počepnila med otroki, ker potem nisem bila preveč opazna; tako sem vsaj mislila, vendar ne za dolgo.
Kaj kmalu sem zopet na lastni koži občutila posledice divjega vojskovanja. Končno se me je usmilila ena prijazna dušica. Ampak res prijazna.... Do me je pristopil sam policist, ki se je postavil pred mano in mi s svojo nenavadno visoko postavo nudil zaščito. ''Je kar živo danes tukaj'', se je pošalil. Samo pokimala sem. Najraje bi ga kar objela od sreče in veselja. Hmm … Šele takrat sem se počutila nekoliko varneje in sem si upala vzeti kamero iz nahrbtnika in zabeležiti nekaj posnetkov. ''Naj bo že konec tega stvarjenja Paucartamba'', sem si govorila v mislih, ko sem gledala skozi kamero in upala, da bo kmalu konec. Naposled je vojskovanje prispelo do vrhunca: qhapaq ch'unchu so ujeli vse qhapaq qolla, in na ta način poskrbeli, da je Virgen del Carmen ostala v Paucartambu. Po končanem vojskovanju se mi je zazdelo, da sem bila jaz tista, ki je doživela ponovno rojstvo oziroma stvarjenje, ker sem preživela vse ''napade'' tako v trdi kot tekoči obliki …
Dana Krajnc
.jpg)