.JPG) |
| sladkorni trs za žvečenje |
Po kratkem počitku sem ob 1h zjutraj po telefonu obvestil
domače, jim razložil moje težave in prosil, naj takoj nakažejo 400 USD
katerikoli banki v Limi, saj je bila v Sloveniji tedaj ura 8 zjutraj. Čakal me
je naporen dan. Ker sem bil skoraj brez denarja, nisem tvegal vožnje s
taksijem, čeprav sem bil v časovni stiski. Z velikimi pričakovanji, a vseeno
negotov sem se sprehodil proti pol ure oddaljeni ulici, kjer se nahaja več
bank. Nekaj po deveti uri sem vstopil skozi vrata ene od teh in naletel na dolgo
vrsto, saj so uslužbenci v ponedeljek ravno začeli z delom. Ker sem že na
pogled izstopal od ostalih strank, me je prijazna uslužbenka povabila pred
prazno okence, namenjeno izključno tujcem, zato sem ji povedal, da bi rad
preveril nakazilo denarja, poslanega pred pol dneva. Odgovorila je, da je za
tako nakazilo potrebno posredovanje bank v Londonu in ZDA, zato bi bilo na
denar potrebno počakati vsaj 2 ali 3 dni. Tisti trenutek res nisem več vedel,
kaj naj storim, saj bi z denarjem, ki sem ga imel, komaj preživel nekaj dni, za
taksi ali avtobus pa bi mi zmanjkalo denarja. Uslužbenki in njenim sodelavcem
sem razložil moj položaj, žal pa mi niso vedeli pomagati. Ker v banki vsi
govorijo angleško, vsaj po tej plati ni bilo težav. Razočaran sem se brez denarja
vrnil v hostel in poklical domov za nasvet. Rešitev je bila le še v konzulatu.
Naš najbližji ambasador na tej celini je v Argentini, zato sem na avstrijskem
veleposlaništvu navezal stike s slovencem v Buenos Airesu, a mi niso vedeli
pomagati. Gospa na avstrijskem veleposlaništvu mi je za dvig denarja
priporočila banko Western Union, kjer naj bi za transakcijo potrebovali le
nekaj ur. Uro kasneje sem se razveselil, saj je bila ta banka zame res prava
rešitev, zato sem si v kitajski restavraciji poleg mojega hostla z olajšanjem
privoščil odlično kosilo.
Na avstrijskem veleposlaništvu so mi svetovali, naj grem
do Urada za tujce. Tam lahko dobim dokument z imenom 'salvaconducto', s katerim
je pred mesecem ravno tako slovenec zapustil državo. Ker pa je urad odprt le od
10. do 13. ure, sem moral počakati do naslednjega dne. Preostali čas sem
preživel v družbi američana, ki mi je ponudil pomoč. Povedal mi je, da so ga
pred časom izpustili iz zapora v ZDA, kjer je pomagal državljanu iz Kameruna
pri ilegalnemu prestopu meje. Ker ima povsod veliko prijateljev, so ga proti
plačilu 3.000 USD po nekaj dneh izpustili. 'Not a big deal', mi je začudenemu
dejal. 'I am not a criminal, I just help people in troubles', je še povedal in
dodal, da se ukvarja z računalništvom.
Andrej Rekar
Andrej Rekar
(se nadaljuje)