Bolivija 11 Kot Iz Filma


 Ugotovila sva da sva v prikolici kamiona preživela 24 ur! In po dolgi vožnji po makadamu sva bila tako prašna, kot da naju je voznik vlekel po cesti, a ne da sva se vozila v prikolici.

Ko sva prišla v Rure, prvo kar sva naredila je da sva se šla osvežiti v eno reko, ki teče v bližini. Isto kot iz filma - velika, široka reka, okoli gosto rastje, reka vsa rjava od blata, po njej se domačini peljejo s čolni in v njej midva po 24 urah težke vožnje z tovornjakom... ahhh! :)) No tam sem šel na že omenjeni tour v Pampe in vsa stvar je bila izredno zanimiva, imeli pa smo priložnost videti veliko živali – vse od krokodilov, opic, kapibar in anakond. Seveda jih je bilo prej treba poiskati v močvirju, kar pa nam je na srečo uspelo.

Edvin Ramić (se nadaljuje) 

Bolivija 10 Nobenih Luči


Na srečo smo po štirih urah naporne vožnje prišli do neke vasi in na najino presenečenje so se vsi skobacali ven, tako da smo v celotni prikolici ostali le trije.

Midva z Nemcem in en domačin.

Midva sva izvlekla spalne vreče, se zavlekla v njih in vožnja je kljub nenehnemu tresenju postala bolj udobna. Vozili smo se večinoma skozi gost gozd, brez žive duše, nikjer nobenih luči – samo tema in naš kamion. Sredi noči nekje bogu za hrbtom, je voznik zapeljal s ceste, ugasnil motor in luči (še hujša tema) in šel spat… (?!)

Ostali smo se nekaj časa gledali, dokler nismo videli, da nam kaj drugega res ne preostane, kot da sledimo vozniku. Zavlekla sva se v spalki in pet ur tišine nama je dobro delo. Zgodaj zjutraj smo pot nadaljevali in popoldne smo končno prišli v Rure.

Edvin Ramić (se nadaljuje) 

Bolivija 9 Bombon V Glavo


 Ko sva se še midva skobacala notri, sva pristala med ene 40 domačinov vseh starosti, ki so tako potovali že kdo ve koliko časa. Midva stojiva tam, oni vsi utrujeni od poti in vsi gledajo v naju – dva gringa.

Zbasala sva se nekam v en kot, in se še celo uspela nekako usesti. Odprl sem vrečo bombonov, ki sem jih prinesel iz domovine Slovenije in jih potalal sopotnikom in takoj so vsi bili boljše volje. Še celo ko sem eno gospo po pomoti z bombonom zadel v glavo (ko sem jih metal po prikolici), so se vsi samo prešerno nasmejali.

Da povem da je v Boliviji 90% vseh cest makadamskih, in da tudi ni bila izjema. Midva sva dobila najslabši prostor, saj sva sedela čisto na koncu prikolice – del ki se je najbolj zibal. In po tistem makadamu se je res tresel, kot da je potres.

Edvin Ramić (se nadaljuje) 

Bolivija 8 S Krilečimi Rokami


 Po prespani noči sva se odločila odriniti za znameniti Rure in tako sva spakirala nahrbtnike in se odpravila na avtobusno postajo, da si kupiva vozovnice. Vendar nam punca ki vozovnice prodaja pravi da je že vse zasedeno in da lahko rezervirava za drugi dan. Kasnejših avtobusov pa ni, ker pelje samo enkrat na dan. 

S kolegom sva se samo spogledala in lahko sva si brala misli: »Ma ni šans, da bova čakala do jutri!«. Pobrala sva nahrbtnike in šla sva do kraja, kjer gre mimo veliko avtomobilov – v tistem kraju to pomeni eden avto na pol ure. Tam sva zmetala ruzake s sebe, se usedla na rob ceste in upala na najboljše. Kar bo, pa bo. 

Čez nekaj časa je res pripeljal tovornjak in s krilečimi rokami sva se mu postavila na pot. Voznika sva vprašala če gre v Rure in pravi da gre. Naju je pa pripravljen vzeti s sabo – seveda za doplačilo. Ni problema. Vrgla sva ruzake v prikolico, ki je bila izredno globoka – tako da se ni videlo, kaj je notri.

Edvin Ramić (se nadaljuje) 

Bolivija FIX 7: Lekcija O Minljivosti Življenja

Tako smo dolgo morali voziti počasi za njemu, kar nam je seveda žrlo živce. Sedaj, eno uro pozneje pa je bila situacija čisto drugačna. Avtobusa namreč ni bilo več… To je bila za vse nas izredna lekcija o minljivosti življenja, saj si ni bilo težko predstavljati, da se isto lahko zgodi z nami v naslednji uri, dnevu, tednu. Zdaj si, v naslednjem trenutku te pa že ni več… Po tej tragediji sem se odločil, da imam za nekaj časa dovolj visokih gorskih mest, redkega kisika in sopihanja ob najmanjših naporih. Napotil sem se v Rure – džungelsko mesto, kjer naj bi se prijavil na tri dnevno ekskurzijo v ekosistem Pampas. Nekje na poti sem spoznal kolega backpackerja iz Nemčije, ki mi je takšne zgodbe pripovedoval s svojih poti, da sem samo debelo gledal! Takrat sem dobil približno idejo, kakšno bo moje naslednje potovanje... Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX 6 Najbolj Nevarna Cesta Na Svetu

Naslednja postaja je bil La Paz – noro mesto z enkratnim vzdušjem in živahnim utripom. Mesto, ki te pograbi in dobesedno posesa vase. Hkrati s tem pa izhodiščna točka za kolesarsko turo po 'najbolj nevarni cesti na svetu'. Vožnja je bila izredno zanimiva s številnimi pričevanji ob poti, ki so nam govorili da s to cesto res ni šale, saj je bilo kar precej križev posejanih na obrobju ceste. Pokazali so nam tudi avtobus, ki je ves zmečkan ležal na dnu prepada. Nesreča se je zgodila pred kratkim, v katastrofi pa je umrlo več kot 40 ljudi. Bila pa je le ena izmed mnogih podobnih nesreč. Ena od teh nesreč se je zgodila ravno na dan našega kolesarskega spusta. Nekje na poti se je spet prevrnil avtobus in od 37 potnikov sta preživela le dva. Še večji šok je bil, ko smo izvedeli, da je bil to ravno avtobus, katerega smo pred približno eno uro obmetavali s psovkami, ker se nam ni hotel umakniti v kraj, da bi nas pustil mimo. Edvin Ramić (se nadaljuje)

Bolivija FIX 5 Midva sama na celi barki

Nagonsko se ustavim in se z nekakšnim pozitivnim občutkom odpravim nazaj proti marini. Kmalu se mi iz stranske ulice pridruži starejši gospod in nekaj časa sva hodila vštric. Iz navade ga pozdravim, on pa me vpraša, če sem slučajno zamudil trajekt.. Pravim da je to res in on reče da je on namenjen tja s svojim čolnom in da grem lahko z njemu, seveda za majhno doplačilo. Pravi da odrine čez približno pol ure. Super, ni kaj! Našel sem si lep prostor, se usedel in počakal da je stari pozabijal ene par žebljev v svoj čoln in v kratkem sva že bila na poti v Copacabano. Midva sama na celi barki. Vožnja je trajala par uric in izkoristil sem čas, se ulegel ter nadoknadil za prejšnjo neprespano noč. Titikake je bilo dovolj… Edvin Ramić (se nadaljuje)