Tako smo dolgo morali voziti počasi za njemu, kar nam je seveda žrlo živce. Sedaj, eno uro pozneje pa je bila situacija čisto drugačna. Avtobusa namreč ni bilo več… To je bila za vse nas izredna lekcija o minljivosti življenja, saj si ni bilo težko predstavljati, da se isto lahko zgodi z nami v naslednji uri, dnevu, tednu. Zdaj si, v naslednjem trenutku te pa že ni več…
Po tej tragediji sem se odločil, da imam za nekaj časa dovolj visokih gorskih mest, redkega kisika in sopihanja ob najmanjših naporih. Napotil sem se v Rure – džungelsko mesto, kjer naj bi se prijavil na tri dnevno ekskurzijo v ekosistem Pampas. Nekje na poti sem spoznal kolega backpackerja iz Nemčije, ki mi je takšne zgodbe pripovedoval s svojih poti, da sem samo debelo gledal! Takrat sem dobil približno idejo, kakšno bo moje naslednje potovanje...
Edvin Ramić (se nadaljuje)
