Po prespani noči sva se odločila odriniti za znameniti Rure in tako
sva spakirala nahrbtnike in se odpravila na avtobusno postajo, da si kupiva
vozovnice. Vendar nam punca ki vozovnice prodaja pravi da je že vse zasedeno in
da lahko rezervirava za drugi dan. Kasnejših avtobusov pa ni, ker pelje samo
enkrat na dan. S kolegom sva se samo spogledala in lahko sva si brala misli:
»Ma ni šans, da bova čakala do jutri!«. Pobrala sva nahrbtnike in šla sva do
kraja, kjer gre mimo veliko avtomobilov – v tistem kraju to pomeni eden avto na
pol ure.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
