Naslednji dan sem se nagaral. Za pot, katero domačini preveslajo v dobri uri sem porabil cel dan. Preklel sem vse, od vesel, ki so se zatikala v liane, pa do Williama, ki mi je predlagal to pot. Potem pa… Pozabil sme že, da po hudem garanju sledi velika nagrada. Tu so brzice prehude, zato iz čolna spustim zrak in ga nesem po poti, ki seka rečni ovinek. Naenkrat se znajdem v čisto drugačnem svetu. Za ovinkom je že prvi trenutek vse čisto drugače.
Okoli so hribi, steze po pragozdu prečkajo krojaške mravlje, reka pa je prepredena z brvmi. Nad brzicami najdem slamnato kolibo, kjer zakurim za večerjo in prespim.
Matjaž Prosen (se nadaljuje)