Šotor sem kupil nekaj dni pred potovanjem in ni bilo časa, da vidim kako se postavi. Sem rekel, da se bom že na poti naučil... :)) Najbrž ni potrebno razlagati, da je bilo samotno kampiranje na Isla del Sol, kjer daleč naokoli ni bilo žive duše na spregled, zanimivo doživetje samo po sebi.
Pred spanjem sem se pozanimal kdaj gre trajekt s tega
otoka (Isla Del Sol) nazaj za Copacabano in vsi so mi pridno zatrjevali da je
ob osmih zjutraj. No, ko sem ves premražen in neprespan pospravil šotor in se
napotil proti marini, sem že od daleč zagledal trajekt, kako se oddaljuje od
otoka... (?!). Toliko o verodostojnosti domačinov oziroma o mojem razumevanju
španskega jezika. Povprašal sem kdaj pelje naslednji trajekt, pa so mi rekli,
da gre šele čez ene pet ur… No po mrzli noči bi se mi super prilegel en topel
zajtrk in odpravil sem se, da si poiščem solidno gostilno, kjer bom na toplem
preživel naslednjih pet ur in po možnosti tudi malo zadremal.
Vendar nekje na pol poti dobim čuden preblisk.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)