Bolivija FIX Pručka V Koridorju
No temu je sledila že 1000x opravljena rutina. Mali ruzak in jakno
s sabo na bus, veliki nahrbtnik pa spodaj med prtljago, s tem da je bila sedaj
ena sprememba: iz velikega ruzaka sem vzel spalko ter jo vzel s sabo na bus.
Tam mi je šofer postavil pručko v tistem koridorju in rekel: »Izvoli fant!«.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Dogovorjena Sva Za Koridor
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Ni Sile, Ki Bi Mi Preprečila
»Je pa kaj sem pa potem rezerviral? Skladišče mogoče?!« mi divja po
glavi. Vendar sem si rekel, da ni sile na tem svetu, ki bi mi preprečila, da po
štirih neskončno dolgih, vročih in vlažnih urah ne bi odšel s tem avtobusom.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Ni Prostega Sedeža.
Vrgel sem vse s sebe, se usedu na eno klopco in čakal. Po štirih
(!) urah sedenja na klopci in ustvarjanja vsega mogočega, samo da bi čas
hitreje minil, je bus končno prišel. Ko sem hotel dvigniti svojo rezervacijo,
mi pa prijazno povedo, da ni prostega sedeža.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Nahrbtnikarji Iz Celega Sveta
Trip je pa spet bil idealna priložnost za sklepanje poznanstev z nahrbtnikarji iz celega sveta. Tukaj sva z Nemcem ločila in vsak je šel svojo pot. Sam sem se po touru odpravil v Trinidad, bus pa naj bi bil ob 13:00. Iz izkušenj sem vedel, da bo zamuda, zato sem se bolj počasi napotil proti postaji. Ko sem postajo končno videl pred seboj, o avtobusu seveda ni bilo ne duha ne sluha. Tolažil sem se s tem, da sem imel vsaj karto rezervirano.
Na postaji sem vprašal kdaj avtobus pride, pa so mi rekli da ne
vedo... :)
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Kapibare In Anakonde
Edvin Ramić (se
nadaljuje)






