Pa pravim, da vem da so vsi sedeži zasedeni, in eden od teh
zasedenih sedežev je moj, kajti rezerviral sem ga. Mi pa odgovorijo, da sem jih
narobe razumel in so mi vso stvar še enkrat povedali: »Mi vemo, da ti imaš
rezervacijo, ampak ni prostega sedeža za tebe…«
»Je pa kaj sem pa potem rezerviral? Skladišče mogoče?!« mi divja po
glavi. Vendar sem si rekel, da ni sile na tem svetu, ki bi mi preprečila, da po
štirih neskončno dolgih, vročih in vlažnih urah ne bi odšel s tem avtobusom.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
