Vrgel sem vse s sebe, se usedu na eno klopco in čakal. Po štirih
(!) urah sedenja na klopci in ustvarjanja vsega mogočega, samo da bi čas
hitreje minil, je bus končno prišel. Ko sem hotel dvigniti svojo rezervacijo,
mi pa prijazno povedo, da ni prostega sedeža.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)