Ugasnil sem TV in prvič začel razmišljati o svojih možnostih za
potovanje takega kalibra. Kmalu sem ugotovil, da edina stvar, ki me preprečuje
da grem, sem jaz sam. Jaz z vsemi svojimi predsodki in strahovi. Vendar sem se
trdno odločil, da ne bom eden tistih, ki vse svoje življenje samo sanjarijo,
ampak da bom naredil prvi korak k temu, da sanje postanejo resničnost.
Na svoj 21. rojstni dan sem se odločil da grem v Turčijo, kljub
želji vseh okoli mene, da tega ne storim. Ko sem ostal sam v kupejcu sem prvič
v življenju zagospodaril sam nad seboj, saj sem bil čisto sam v deželi, kjer ni
nobenega, ki bi mi gledal čez rame, razen Vsemogočnega Boga.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)