Ustavimo se, naš taksist pa zdrdra:“ Lovimo avtobus, sporočite svojim kolegom na drugi strani mesta naj ga ustavijo!“
In
že gremo, v mesto, proti avtobusni postaji, prek križišč in skozi krožišča s
110km/h. Srca nam skorajda poskačejo z leve na desno stran prsnega koša! A
kljub vsemu smo na postaji nekaj minut prepozni. Ko le ne bi bilo treba prej
privijati koles, hladiti motorja in se izogibati kravam!
Hitro
spet v taksi in naprej! Še kakšnih pet kilometrov divje vožnje in že smo pri
policijski patrulji. In ob njej ustavljen avtobus, da, naš avtobus!
Uros Kastelic (se nadaljuje)