»Prepričan sem, da lahko uradnik na tako visokem položaju,
kot je vaš, odobri najina vizuma.«
Možak se je strinjal in v potna lista pritisnil žig, na
katerega sva čakala že od jutra. Ogromno breme mi je padlo z ramen. Ne bo treba
spet leteti. Lahko bi naju takoj spustil čez mejo in bi obema prihranil veliko
živcev. Ampak tudi tako je dobro. Nismo v Evropi, ampak v Latinski Ameriki,
kjer se nikamor ne mudi. Njemu je šlo v rok službe, nama pa v rok potovanja,
kakor pravijo. Nihče ni izgubil nič.
Poslovil sem se z besedami: »Občudujem vašo razsodnost in
se najlepše zahvaljujem za vašo prijaznost, « čeprav bi ga najraje utopil v
žlici vode.
Indijanski rezervat
Gvatemala je dežela Indijancev. V državi jih živi 45
odstotkov, prav toliko pa je ladinov. Beseda je značilna za Gvatemalo in
označuje človeka, ki ima latinsko kulturo in govori špansko, čeprav se sicer
oblači po zahodnjaško. Lahko je tudi čistokrven Indijanec. Nasprotje od ladino
je indigeno; definicija je kulturna, ne rasna.
(se nadaljuje)
Uroš Blažko