A problem je to, da na busu ni absolutno nobenih luči, in sredi
noči je izredno težko stopiti ven iz avtobusa, ker so kasneje vstopili še eni
domačini, ki so se ravno tako polegli po tleh avtobusa. A kot sem rekel je
povsod čista tema, in na poti iz busa sem samo molil Boga, da ne bom slišal
kakšnega otroka zastokati, ker sem mu stopil na glavo. Ostali domačini so
seveda pametni in vsak je s sabo imel baterijo (meni je moja že dolgo pred tem
nehala svetiti) in si svetil pod noge. No na srečo so videli da je med njimi
tudi en trapast gringo, ki baterije nima, tako da so mi oni potlej svetili pod
noge.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)
