Ko sem se srečno vrnil domov, sem opazil eno pomembno stvar. Opazil sem kako se v mojem kraju ni spremenilo absolutno nič. Življenje je teklo po starih tirih, mesto je še vedno ogrevalo septembrsko sonce. Ljudje so pa sploh ostali čisto nespremenjeni. Zamislim si, da bi najbrž isto bilo z mano, če ne bi zbral dovolj poguma in volje za to potovanje. Poletje bi pač preživel doma, gledal v strop in čakal da mine popoldanska vročina. In tako iz dneva v dan.
Vendar sem se drugače odločil, in sedaj lahko
vidim nekaj kar drugi ne morejo.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)