Ekvador: Izgubljena 3 Baños

 Zato sva zvecer odsla na postajo pogledat kdaj gre prvi avtobus proti Quitu. Pogledala sva vozni red in seveda nic vprsala ,bila sva seveda navdusena, da prvi avtobus pelj ze ob treh. Odsla sva v hostl in poravnala racun. Deset pred tretjo sva bila ze na postaji, ko sva prisla gor so naju ogovorili trije mladi domcini in vprasali kam greva. Potem so brez besed odsli proti centru. Na postaji sta stala dva avtobusa eden od teh bo ze pravi sva si mislila. Nekaj cez tri ni bilo se nobenih znakov ,da bi avtobus odsel vendar naju ni pretirano skrbelo ,saj sva se ze navadila na juznoamerisko tocnost.

(se nadaljuje) Milan

Ekvador: Izgubljena 2

 Zvecer smo se vsedli vask na svoj avtobus, prijatelji za Limo midva pa na sever najprej doTrujilja potem pa cimprej v Ecuador. Naredila sva tudi plan in res je bil super, v osmih dneh bivanja v Ecuadorju sva videla marsikaj lepega pa se ljudje so bili zelo prijazni. No ne bom vam opisoval potovanja omejil se bom le na en zanimiv dogodek.

 S Tinetom sva se ustavila v cudovitem mestecu Banos kjer sva si privoscila tudi izlet v dzunglo. Potem pa sva jo nameravala mahnit se bolj na sever v Otavalo blizu Kolumbijske meje.

(se nadaljuje) Milan

Ekvador: Izgubljena 1

 Po uspešni enomesečni alpinistični odpravi v Cordiljero Blanco v Peruju se je Nasa odprava razdelila na dva dela. Na voljo smo imeli deset dni, ki jih je bilo treba cimbolje izkoristiti. Nataša,Mire in Igor so se odločili za obisk južnega Peruja ,ker sem bil tam pred dvema letoma mi le to ni preveč dišalo. Z vsemi diplomatskimi sposobnostmi sem prepričal Tineta naj gre z mano v Ecuador. Po pripovedovanju moje popotniške kolegice Stanke naj bi bila to zelo lepa dežela. Pa se nekaj mi je bilo zelo vsec ,kar je bistveno za vsakega popotnika zelo poceni je. Prijatelji so nama odnesli vso alpinistično opremo v Limo in jo shranili pri Slovenki Marjeti,kjer naj bi jo ob povratku dvignila.

(se nadaljuje) Milan

Čile, Peru: Izgubljen potni list 8

 Končno nov potni list, imenovan 'salvaconducto'

V sredo sem se podal proti Uradu za tujce na drugi delu mesta, kjer moraš paziti, da te ne okradejo, na kar me je opozoril taksist. Res je bila okolica te stavbe zanemarjena, zaradi varnosti pred nepredvidljivimi domačini pa je skrbelo kakih 10 policistov. Kot prejšnji dan v banki je bila tudi tukaj gneča, očitno pa sem bil ponovno med redkimi tujci v stavbi, saj si me je vsak prisotni ogledal od nog do glave. Še bolj sem vzbujal pozornost s polomljeno španščino in slovarčkom, ki sta zamenjala angleščino, saj sem po eni uri tavanja od vrat do vrat ugotovil, da tukaj nihče ne govori tega jezika. Vedel sem le, da moram dobiti dokument z imenom 'salvaconducto'. Kako priti do njega, pa je bilo tisti trenutek nerešljivo vprašanje.

Andrej Rekar (se nadaljuje)

Čile, Peru: Izgubljen potni list 7

 Pomoč Američana, že vajenega mojih težav

Popoldan me je na avstrijskem veleposlaništva čakal odgovor. Žal so mi poslali le postopek, kako do novega potnega lista, nanj pa bi moral čakati najmanj teden dni, zato so mi na veleposlaništvu svetovali, naj grem do Urada za tujce. Tam lahko dobim dokument z imenom 'salvaconducto', s katerim je pred mesecem ravno tako slovenec zapustil državo. Ker pa je urad odprt le od 10. do 13. ure, sem moral počakati do naslednjega dne. Preostali čas sem preživel v družbi američana, ki mi je ponudil pomoč. Povedal mi je, da so ga pred časom izpustili iz zapora v ZDA, kjer je pomagal državljanu iz Kameruna pri ilegalnemu prestopu meje. Ker ima povsod veliko prijateljev, so ga proti plačilu 3. 000 USD po nekaj dneh izpustili. 'Not a big deal', mi je začudenemu dejal. 'I am not a criminal, I just help people in troubles', je še povedal in dodal, da se ukvarja z računalništvom.

Andrej Rekar (se nadaljuje)

Čile, Peru: Izgubljen potni list 6

 Z bledim obrazom sem zaskrbljen sledil Hectorju do carine, od koder sem se nasmejan z vizumom na dokumentih kmalu vrnil. Mojo zgodbo je slišala tudi angleško govoreča vodička in mi ponudila pomoč, če bi se znašel v težavah, uro kasneje pa mi je taksist zaradi časovne stiske uredil vse potrebno za vožnjo do Arequipe, kjer naj bi ponovno srečal moja sopotnka. Zahvalil sem se mu za pomoč in žal skoraj brez denarja nadaljeval pot proti severu.

Ker sem imel v denarnici le še 100 solov, kar je pomenilo nekaj nočitev s hrano, zmanjkalo pa bi mi denarja za plačilo letališke takse v Limi, sem v naslednjih dneh živel ob čokoladi in vodi. Na avtobusu do Arequipe sem se nekoliko sprostil, saj naj bi lahko po zagotovilih policajev in uradnikov z dokumenti z letalom zapustil Peru. Carinik mi je dejal, naj se ob priliki znebim dokumenta z vizumom in naj na policiji v Arequipi prijavim, da sem potni list izgubil na poti v to mesto, kar sem kasneje tudi storil.

Andrej Rekar (se nadaljuje)

Čile, Peru: Izgubljen potni list 5

 Pomoč sicer dragih čilenskih taksistov

Zgodaj zjutraj smo utrujeni zaspali, ob 6. uri pa sem se z Jaimejem odpeljal do avtobusne postaje, kjer me je že čakal njegov sodelavec Hector. Zahvalil sem se mu za pomoč in se poslovil, začuden pa sem moral plačati še 24. 000 pesosov za gorivo (12. 000 sit), saj sem mislil, da sem se družini oddolžil za pomoč že z 20. 000 pesosi večerjo. S tem pa presenečenj še ni bilo konec. Na bencinski črpalki pred mejo je Hector zahteval nadaljnjih 20. 000 pesosov za vožnjo do mesta Tacna na Perujski strani meje. Skušal sem mu povedati, da nimam veliko denarja, saj sem ga veliko porabil v zadnjem dnevu, zato mi je pomagal izračunati, koliko bi me stala vožnja do mesta Tacna in Arequipe. Namreč potrebno je bilo podkupiti carinike, saj sem bil brez vizuma. To delo naj bi prevzel Hector, zato sem mu plačal za vožnjo in ga pred mejo počakal v avtu. Čez pol ure se je vrnil in mi povedal, največ koliko denarja naj dam carinikom za njihove usluge, ostali denar pa naj skrijem.

Andrej Rekar (se nadaljuje)