Zgodaj zjutraj smo utrujeni zaspali, ob 6. uri pa sem se z Jaimejem odpeljal do avtobusne postaje, kjer me je že čakal njegov sodelavec Hector. Zahvalil sem se mu za pomoč in se poslovil, začuden pa sem moral plačati še 24. 000 pesosov za gorivo (12. 000 sit), saj sem mislil, da sem se družini oddolžil za pomoč že z 20. 000 pesosi večerjo. S tem pa presenečenj še ni bilo konec. Na bencinski črpalki pred mejo je Hector zahteval nadaljnjih 20. 000 pesosov za vožnjo do mesta Tacna na Perujski strani meje. Skušal sem mu povedati, da nimam veliko denarja, saj sem ga veliko porabil v zadnjem dnevu, zato mi je pomagal izračunati, koliko bi me stala vožnja do mesta Tacna in Arequipe. Namreč potrebno je bilo podkupiti carinike, saj sem bil brez vizuma. To delo naj bi prevzel Hector, zato sem mu plačal za vožnjo in ga pred mejo počakal v avtu. Čez pol ure se je vrnil in mi povedal, največ koliko denarja naj dam carinikom za njihove usluge, ostali denar pa naj skrijem.
Andrej Rekar (se
nadaljuje)