Grob v dnevni sobi

Za razliko od drugih dveh velikih ameriških civilizacij - Aztekov in Inkov, ki so bili zelo centralizirani, majevska dežela ni bila imperij, ampak zveza več kot stotih neodvisnih mestnih držav. Vsaka je imela centralno palačo, ki je bila politično, ekonomsko in versko središče države.

Živeli so v kočah iz kamnov, blata in lesa, kritih s slamo, kakršne gradijo še danes. Duhovom pokojnikov ni bilo treba daleč, da bi obiskali svoje bližnje, saj so bili pokopani kar v glavnem (največkrat edinem) bivalnem prostoru v hiši.

Templje so v začetku gradili na vrhu zemeljskih ali kamnitih ploščadi. Bili so podobni njihovim kočam in v njih so pokopavali oblastnike - podobno kot v domovih. Človeška nečimrnost je enaka po vsem svetu: vsak oblastnik je moral seveda imeti grobnico z najmanj eno ploščadjo več kot prejšnji. Tako so postopoma nastale znamenite stopničaste piramide s kamnito "kočo" na vrhu, pod katero je bila grobnica.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Piramide v tropski džungli 2

Spet je priletela veja. Opice, ki so bile prej še v vrhovih krošenj, so po ovijalkah in vejah prilezle že precej niže. Nobenih glasov niso dajale od sebe. Zelo podobne so bile tistim v kampu, le glavo so imele bolj oglato in roke morda za spoznanje krajše. Pomikale so se zelo počasi. Med postanki so se vsakokrat oprijele z repom in se včasih z vso težo obesile nanj. Štiri so prilezle že čisto blizu, ostale so se počasi spuščale. Ni bilo videti, da bi namenoma lomile veje, a medtem ko so šarile okrog sebe, so name neprestano letele suhe veje in že nekaj drobcev mi je priletelo v oko. Tudi potrebo so opravljale nekam sumljivo pogosto in vedno tik nad mano. Kaj pa če niso samo radovedne? Premaknil sem se deset metrov vstran. Ista pesem! Kaže da jih moti moja prisotnost, pa me poskušajo na neagresiven način spraviti stran. No, naj jim bo. Palenque je ogromen in če si ga mislim v enem dnevu ogledati, ne morem preveč časa zapraviti z opicami.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque: Piramide v tropski džungli

Zraven mene je priletela že druga veja v zadnji minuti. Pogledal sem gor. Veje so se majale. Skozi gosto listje se je videlo komaj kaj neba, a nekatere skupine listov so se nenavadno gibale. Opice! Verjetno spet pajčarke, ki sem jih pred kratkim opazoval v Gvatemali.

Pajčarke so manjše črne opice z izredno dolgimi rokami. Pri plezanju so izjemno spretne: deloma zaradi zelo lahkega telesa - čeprav so večje od mačke, so težke kvečjemu pol kilograma - deloma pa zaradi oprijemalnega repa. Rep jim ne služi samo za lovljenje ravnotežja med skoki, ampak ga uporabljajo kot peto okončino med hojo po vejah in med hranjenjem. Včasih se zdi, da je celo uporabnejši od ostalih štirih udov. Zanimivo je, da so to spretnost razvile skoraj vse vrste ameriških opic, na ostalih celinah pa nobena...

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Pri ameriški družini na Havajih 6

Enkrat mesečno se Au Pairke srečamo pod vodstvom naše uradne vodje, ''supervisor-ke'', ''counsler-ke'' Barbare. Ob teh priložnostih si privoščimo večerjo, jadranje, drsanje, lekcije hula plesa, izdelovanje havajskih venčkov ali obisk kakšne turistične znamenitosti. Namen je zabava, pa tudi toženje in tolaženje, izmenjava nasvetov in izkušenj, reševanje morebitnih problemov in podobno. Nobeno delo ni le zabava, vendar se da s prijateljskim pogovorom in nasveti marsikaj rešiti.

 Včasih se vseeno zgodi, da so razhajanja med gostečo družino in Au Pairko tako velika, da kljub najboljšim prizadevanjem obeh strani ter pomoči svetovalke in prijateljic razmerje ne uspe. To se je zgodilo Au Pairki s Poljske, ki ji življenje pri družini na Havajih ni niti najmanj ugajalo. Morda jo je premamila sama lokacija, kjer družina živi, zanemarila pa je ostale, mnogo bolj pomembne dejavnike, kot so starost in število otrok, urnik dela, družinske navade... Tako je po mesecu dni zamenjala družino in se preselila v New York. Tokrat ji je bila družina pisana na kožo.

Marjeta

foto: Janin  

Pri ameriški družini 5

Tam spoznam mnogo novih prijateljev, s katerimi se začnemo družiti tudi izven časa predavanj. Fotografija namreč poleg dela v temnici zahteva tudi mnogo dela na terenu in tako se nas zbere nekaj, ki ob prostem času skupaj obiskujemo skrivne kotičke tega najbolj slikovitih otokov sveta, z namenom, včasih pa tudi le s pretvezo posneti čim boljše fotografije. Odkrivati otok v družbi vrstnikov domačinov je veliko bolj zabavno kot preko suhoparnih turističnih agencij.

Kot večina Američanov ima tudi moja gosteča družina pred hišo parkiranih kar nekaj več avtomobilov, kot bi jih v resnici potrebovali. Enega velikega za družinske vikend izlete in piknike na plaži, pa dva elegantna za starše za v službo, enega v spomin na dobre stare hipijevske čase, in navsezadnje enega ''mini van-a'' za AuPairko, se pravi zame, da z njim lahko varno prevažam otroke in njihove prijatelje, ob prostem času pa vanj naložim surf, pohodniško ali potapljaško opremo, rolerje ali kar koli že, ter se s prijateljicami odpeljem novim dogodivščinam naproti. Cel žur!

Marjeta Snoj

 (se nadaljuje)
 foto: Janin 

Taiji, Mehika, Janin - Popotnik 2012

Glej video: Taiji, Mehika, Janin - Popotnik 2012

Pri ameriški družini 4

Zdaj obvladam svoj urnik in uspešno prevzamem vse AuPairske odgovornosti. To je predvsem vožnja otrok v šolo in na razne izvenšolske dejavnosti, pomoč pri domačih nalogah ter lažja gospodinjska opravila.
Prvi mesec je kar naporno. Osemletna Natanya je že od prvega dne moja najboljša prijateljica in zaveznica, medtem ko me starejši trije otroci neprestano preizkušajo. Tako moram kar nekaj časa vse njihove ''resnice'' o domačih nalogah in drugih obveznostih ter privilegijih preverjati pri njihovih učiteljicah in starših. To jim še zdaleč ni všeč, vendar po nekaj neuspelih poizkusih le obupajo ter začnejo sodelovati. Ugotovijo tudi, da če hitro in vestno opravijo svoje dolžnosti, ostane še precej časa za zabavo in prijatelje. Tako smo vsi veseli, s starši na čelu, kar je zelo pomembno. Sedaj končno lahko storim še kaj zase. Vpišem se na tečaj fotografije, kar sem si že tako dolgo želela doma, pa nikoli ni bilo denarja ali časa. Tokrat moje izobraževanje na Collegu plača družina, z mesečno plačo pa že brez težav kupim tudi spodoben fotoaparat. Tečaje obiskujem med tem, ko so otroci v šoli.
Marjeta Snoj
 (se nadaljuje)