Na avtobusni postaji v mestu Arica se to žal ni zgodilo,
zato smo se po kratkem posvetovanju z Blanko in Gorazdom v nič kaj prijetnem
vzdušju ločili, saj v tistem trenutku nismo verjeli, da bi s kopijo potnega
lista lahko prišel v Peru. S tem bi ujel letalo, ki je imelo odhod v
ponedeljek, danes pa je bil petek, saj so uradi za izdajanje dokumentov odprti
le med tednom. Ker sem bil še vedno odvisen od španskega slovarja in sem znal
le nekaj njihovih besed, so mi z Blankino pomočjo (edina od nas treh je
govorila špansko) na avtobusni agenciji Pullman, s katero smo se pripeljali v
Arico, predstavili taksista Jaimeja, ki naj bi mi pomagal. Poslovili smo se in
tako se je začel nepričakovan zaključek mojega potovanja.
Andrej Rekar (se
nadaljuje)