Hitro spet v taksi in naprej! Še kakšnih pet
kilometrov divje vožnje in že smo pri policijski patrulji. In ob njej ustavljen
avtobus, da, naš avtobus! Kot zajci poskačemo iz avta, skorajda objamemo
taksista, mu izročimo trdo prigarane reale in se udobno namestimo na avtobusu.
Pred nami je nočna vožnja do Manausa, dvanajsturno prenašanje opojnih vonjav z
avtobusnega stranišča z nasmehom na ustih. Nasmehom, ker imamo radi življenje
in ker ljubimo potovanja in avanture… Ena od njih je pravkar za nami!
Uros Kastelic (se nadaljuje)
.JPG)