Dekle poleg mene postaja panično… Isce mojo roko. Stisnem jo in ji rečem, da bo vse v redu. Poročni prstan stlači pod plenice spečega dojenčka. Ob nama so… Dekle spusti panični krik, ki izzveni obupano. Zamaskirani moški jo miri. Mislim, da mu je jasno, da je mati pripravljena storiti vse, da zasciti otroka. Pust jo.
Od mene zahteva denarnico.
Podam mu jo. Ko brska po njej razmišljam, kaj sploh vsebuje. Par novcev, veliko
drobnarij, ki jih mimogrede vtaknem vanjo in zavržem, ko se mi zdi, da mi ne
pomenijo ničesar vec. In študentsko izkaznico! Temna polt, lasje in oči me
nekako zlijejo z okolico, ampak moje ime več kot očitno ni španskega porekla.
Vanja
Kovacic (se nadaljuje)