Srčno sem se mu zahvalil in po nekaj minutah vožnje (odpeljali smo se ob 18:00. pet ur zamude, pa še morali smo porivati bus, ker ni mogel prižgati motorja) sem pručko zagnal nekam v kot, vrgel spalko po najbolj prašnih tleh kar sem jih videl in se vrgel na njo.
Ene pol ure smo se vozili, nakar smo se ustavili za ene 45 minut, ker je šlo na busu nekaj po gobe in je bilo treba popravti. Kasneje problemov na srečo ni več bilo. Vsake toliko časa smo se ustavili, da smo lahko opravili nujne potrebe.
Edvin Ramić (se
nadaljuje)