Naredili smo zapisnik, prijavo, da so mi
ukradli potni list, denar in letalsko karto. Izdali so mi nek poseben list, ki
potrjuje, da sem začasno v državi brez potnega lista, nato pa so me kasneje
napotili na veleposlaništvo.
Ker je veleposlaništvo bilo zaprto, sem se
odpravil nazaj v hotel, da bi jih prosil, če lahko tam spim in plačam kasneje,
ko mi bodo domači nakazali denar.
Javim se pri recepciji in ... ugotovi, kaj se
je zgodilo!
Do mene priteče receptorka s mojo drago
plastično vrečko v rokah! Baje jo je našla neka ženska pred hotelom in jo je
prinesla na recepcijo! Si lahko misliš?! Vse je bilo tam, ves denar, letalska
karta, potni list... Vsedel sem se v prvi taksi in odhitel do letališča, da bi
ujel letalo za Evropo.
Potem sem se ves srečen in vesel odpravil do
stevardese na letališču, da bi se čekiral.
A, glej ti to; na letališču so že imeli mojo prijavo! Ukradeni dokumenti!!!
In potem sem moral dokazovati in razlagati
celotno zgodbo najprej stevardesi za šalterom, potem še policiji, da so vsi
dokumenti resnično moji. Moral sem priznati, da očitno sploh niso bili ukradeni
ampak pozabljeni in da jih je pošten najditelj vrnil! A, glej ti to; na letališču so že imeli mojo prijavo! Ukradeni dokumenti!!!
Nina Kramberger (se nadaljuje)