Po dvomesečnem potovanju po Peruju sem se
odpravljala nazaj domov v Slovenijo.
Da bi si znižala stroške prevoza do letališča,
sem taksi delila z neko fancozko antropologinjo Monique in avstrijskim fantom
Markom. Oba sem spoznala v hostlu, v centru Lime.
Tako smo se nekega lepega sončnega dne
spakirali v taksi in se odpeljali proti letališču. Z Markom sva bila na istem
letalskem letu in tik preden sva se odpravila v vrsto za check in, se je fant
prijel za glavo, prebledel in zakričal:
»Aaaa! Nimam karte, denarja in niti potnega
lista! Vse sem odložil na tla, ko sem pakiral prtljago na streho taksija!!!«
Glede na to, da smo živeli v centru mesta, ki
je veljal za revnega in je že nevarnost da te okradejo čez dan velika, ni bilo
nobene možnosti, da bi vrečka z denarjem ostala na cesti in ga čakala tam, kjer
jo je pustil. To bi bil že skoraj čudež.
Nina Kramberger (se
nadaljuje)