Otroci so povesem drugačni, kot sem si jih predstavljala
po slabih, črno belo skopiranih slikah, ki sem jih dobila po pošti pred
prihodom. Predvsem so veliko manjši in drobceni, kot so delovali na sliki.
Spominjajo na štiri male palčke in takoj mi prirastejo k srcu. Stari so od 8 do
13 let. Oče in mama sta nadvse prijazna in mi pomagata pri prtljagi. Ne moreta
se načuditi, da potujem le z enim nahrbtnikom.
Že na poti proti domu steče pogovor. Predvsem o tem, kako
sem potovala, kakšen se mi je zdel NY, če je Amerika to kar sem pričakovala…
Tudi otroci kar tekmujejo, kdo mi bo prej postavil vprašanje. Zanima jih, če
poznam tega ali onega pevca ali igralca, kaj najraje jem, kateri so moji
najljubši športi, kakšne trgovine imamo v Sloveniji…
Takoj me odpeljejo tudi na
izlet na eno izmed otrokom najljubših pohodniških lokacij, nato pa še na
večerjo v italijansko restavracijo, katere kuhinja naj bi bila glede na sosedno
lego obeh držav najbolj podobna slovenski.
Marjeta Snoj
(se nadaljuje)