Brazilija: Lekcija preživetja 6
Brazilija Lekcija preživetja 5
Ko ji nekako le pojasni naše namene, ona skomigne z rameni, odkima z glavo in nam daje s kar nekaj gestami vedeti, da nam to ne bo nikoli uspelo.
A taksist se ne da in na koncu se nas ženska le usmili...
Po polovici pregledane prtljage lahko končno štartamo. Dvestotrideset kilometrov, slabi dve uri in razmajana kripa. Gremo!
Brazilija Lekcija preživetja 4
Taksist pa:” Ni problema, gremo!” In se odpeljemo kakšna dva kilometra do carinske kontrole. Tukaj pa brazilski carinik, ženska, brez milosti:
“Vse ruzake ven, da pregledamo!” In začne. Vneto, enega po enega, predal za predalom, vrečko za vrečko, še smrdljive nogavice in umazane spodnje hlače je ne ustavijo. Taksist pa vedno bolj živčen…
Uros Kastelic (se nadaljuje)
Brazilija Lekcija preživetja 3
Po spletu okoliščin in nekaj napačnih informacijah o uri odhoda brazilskega avtobusa iz Boa Viste v Manaus smo okoli 17:00 ugotovili, da je prava ura odhoda avtobusa 20:00. Nas je pa čakal še mejni prehod in približno 250km dvopasovnice do Boa Viste...
Taksi, kaj pa drugega! 32USD je bila zadnja
cena po pogajanjih, plačali pa bomo le v primeru, če avtobus tudi ujamemo.
Uros Kastelic (se
nadaljuje)
Brazilija Lekcija preživetja
Santa Elena je prijetno umirjeno mestece na
meji med Venezuelo in Brazilijo. No, naša vožnja s taksijem od Sante Elene do
Boa Viste na brazilski strani je bila nekaj povsem drugega.
Uros Kastelic (se
nadaljuje)
Venezuela „Prijetne“ Vonjave
Z avtobusom smo povsem na začetku potovali od Caracasa do Puerto La Cruza. Po približno treh urah vožnje smo se ustavili na eni od obcestnih postojank. Že ko si stopil iz avtobusnega „zmrzovalnika“ v kaksnih 10cm globoko blato, te je v nosu zaščemelo od smradu, ki se je širil iz okolice. Nekaj teh „prijetnih“ vonjav je prihajalo od pomij, ki jih meni nič tebi nič odmetavajo kar vsepoprek. Večji del pa se je širil z javnega stranišča: prostor 4mx4m, obdan s koritom. Ja, tistim „ta pravim“, betonskim, brez odtoka.
Uros Kastelic (se
nadaljuje)
Bolivija FIX Čisto drugačna zgodba
Sedaj, ko doma v šali rečem, da se bom mogoče v
kratkem odpravil v Indijo, vsi zaprepadeno obmolknejo za nekaj trenutkov,
dokler jim z nasmehom ne povem, da se šalim. Čisto drugačna zgodba, kot takrat,
ko sem jim vsem dopovedoval, da bom šel v Turčijo, pa me nobeden ni resno
jemal, dokler jim nisem pomahal v slovo…
Edvin Ramić






