Z nahrbtnikom po obeh Amerikah 5

 Te kraje so najpogostejše v velikih mestih. Slišala sva, da popotnikom včasih na cesti med potjo prerežejo nahrbtnik, potem pa hodijo za njimi in pobirajo, kar pade iz njega. Ko sva prispela v Limo, sva torej že od začetka pazila, da sva po cesti vedno hodila vštric in opazovala drug drugega, s čimer sva precej otežila delo morebitnim tatovom.

Sredi julija je bila obmorska prestolnica soparna in polna smoga, čas naju je priganjal, pa še tatovi so grozili. Zato sva mesto že drugi dan zapustila - ogledala si ga bova nazaj grede, če bova sploh imela še kaj časa.

Janin Klemenčič 

Z nahrbtnikom po obeh Amerikah 5

 Peru zadnja leta obiskuje veliko manj tujcev kot prej. Maoistično odporniško gibanje Sendero luminoso (Svetleča pot) je še vedno aktivno in krvoločno, čeprav so njihovega voditelja Guzmana že zdavnaj zaprli. 

Tudi kolera, ki je razsajala pred nekaj leti, menda še ni zatrta. In še ena tegoba: nikjer na svetu niso domačini tako domiselni in spretni pri krajah, kakor prav v Peruju.

Janin Klemenčič 

Z nahrbtnikom po obeh Amerikah 4 Perujske tegobe

 Prileteli smo po petih urah in pol. Bilo je oblačno, vlažno in vroče. V mesto sva hotela z avtobusom, a domačin, ki sva ga spoznala že na letalu, nama je svetoval, naj greva raje s colectivom. 
Avtobus je sicer še cenejši, a verjetno še dolgo ne bo nobenega od nikoder, pa še izjemno počasni so. 
Colectivo je južnoameriška inačica križanca med taksijem in avtobusom. Največkrat je to osebni avto ali kombi, ki je do konca natlačen s potniki, nima pa veliko vmesnih postaj. Najin je bil dobrih 30 let star Cadillac brez odbijačev in brez dveh šip, ki ga je korozija že krepko načela na vseh koncih.

Tekst in Foto: Janin (se nadaljuje)