Ekvador: Dva Izgubljena tipa 7

 Naslednji dan naj bi po najinem planu petsto kilometrov juzneje obiskala Alusi in se z zeleznico odpeljala v nek kanjon. Ker sem bil se zgoden sem se ob povratku ponovno ustavil v prestolnici in si ogledal velikanski kip Marije na vzpetini nad mestom.

Ob polnoci pa sem krenil naprej proti jugu. V Alusi sem prispel ob stirih. Kaj cem sem si rekel in se ulegel ob koruznem polju na robu mesteca. Bilo je hladno tako da nisem kaj prida spal. Ob sedmih sem odsel proti zelezniski postaji. In glej ga cudo po postaji se je sprehajal Tine.

(se nadaljuje) Milan

Ekvador: Dva Izgubljena tipa 6

 Malo pred peto sem se odpravil na postajo, na moje presenečenje Tineta ni bilo vec tam. Pa spet srecam fante ki so naju sprasevali kam greva in le ti mi povedo da se je moj prijatelj odpeljal proti glavnemu mestu. Uf sem ga pa res fino razkuril sem si mislil. Kaj cem grem za njim mogoce se v Quitu dobiva.

Po treh urah voznje sem prispel v Ekvadorsko prestolnico,postaja je bila res velika okrog osemdeset saltarjev za prodajo kart. Takrat sem izgubil upanje da Tineta dobim. Mogoce se srecava v Otavalu , ki je odaljen se kaksne tri ure voznje. Tudi tam ga ni bilo malo sem se razgledal po mestu potem pa sem se odlocil vrniti nazaj proti jugu.

(se nadaljuje) Milan

Ekvador: Izgubljena 5

 Baños ob 5h

Tine je stal ob cesti ki vodi iz džungelskega dela proti glavnem mestu, jaz pa sem se ulegel na klopco nedaleč stran. Ze cez pet minut je mimo pripeljal avtobus. Ker sem dremal ga nisem mogel ustaviti, Tine ki pa bi to lahko naredil je stal kot lipov bog in zato je avtobus odpeljal naprej. Jezen sem skocil pokonci in ga vprasal zakaj ga ni ustavil,pa mi je zabrusil da bi ga lahko jatudi jaz ce seveda ne bi dremal. To me je razjezio in brez besed sem vzel nahrbtnik in odsel proti centru. Odlocil sem se da bom preostal cas raje prebil v Hard rock cafeju. Glasba je bila odlicna tako da je cas hitro mineval.

(se nadaljuje) Milan

Mex 364

 

Mex 324

 

Mex 245

 

Ekvador: Izgubljena 4 Baños ob 3h

 Dvajset cez tri pa so se odprla vrata enega od avtobusov sofer je stopil na zadnjo stopnico odpel hlace in zacel urinirat na cesto. Za Juzno ameriske razmere je to cisto normalno. Po opravljeni potrebi se je spet namenil spat se preden je zaprl vrata sva ga vprasala ,ce ne bo peljal v Quito,pa nama je zaspan odvrnil, da ima furo sele ob petih. Sele sedaj sva se zvedla kako naivna sva bila ko sva zaupala starem voznem redu na postaji. Kaj sedaj sva si rekla v hostel ne moreva nazaj saj sva se ze odjavila pa se sredi noci je bilo. Odlocila sva se da bova kar tu pocakala.

(se nadaljuje) Milan