Palenque 10: Info

Za silo očiščenih je le nekaj gozdnih poti. Skrivnostne zgradbe, zaraščene z ovijalkami in preraščene z debelimi koreninami, med katerimi se sprehajaš v senci visokih dreves, pač dajejo mnogo bolj pristen, magičen občutek starodavnosti in budijo več fantazije, kot pa sterilne »hišice« na pokošeni trati.

Info: arheološko najdišče se nahaja slabih 7 km od sodobnega Palenqueja, mesta s 70.000 prebivalci v južni mehiški pokrajini Chiapas, nedaleč od glavne ceste med mehiškim glavnim mestom in Jukatanom. Mesto je lahko dosegljivo z vlakom ali avtobusom iz katere koli smeri. Restavracij, cenenih hotelov in kampov je dovolj. Najboljši čas za obisk je v suhi sezoni, pozimi. Če prideš novembra, ali v prvi polovici decembra, se boš izognil hordam turistov in cene bodo nižje.

tekst & foto: Janin   

Palenque 9

Tudi trave okrog templjev nekoč ni bilo. Izkopati, očistiti in restavrirati piramido ali tempelj ni tako enostavno. V dobrih tisoč letih je vse mesto prerasla neizprosna tropska džungla, ki se niti najmanj ni ozirala na dragocene stavbe. Ogromna drevesa imajo več metrov v premeru in njihove korenine lahko razmečejo še tako velike in težke gradbene kamne.

Seveda pa je marsikateremu arheologu in obiskovalcu tako še bolj všeč. Le nekaj korakov stran lepo urejenega centralnega dela mesta se začne prostrani, neobnovljeni del starega naselja, prerasel s skoraj nedotaknjeno džunglo.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque 8 Zaraščene piramide

Osrednji del arheološkega najdišča je ploščad, na katero pride obiskovalec dobrih sto metrov po glavnem vhodu. Obsega tri večje piramide in Palačo, na travnatih gričih na jugu in vzhodu pa stoji še več manjših templjev. Najveličastnejši je gotovo Tempelj napisov, ki stoji na piramidi, zgrajeni v osmih nivojih. Do templja vodi 69 stopnic, ki se končajo pred kamnitim zidom iz treh delov, prekritih z reliefnimi hieroglifnimi zapisi, ki opisujejo zgodovino mesta in po katerih je tempelj dobil ime. S ploščadi pred zidom vodijo stopnice v grobnico kralja Pakala v notranjosti piramide. V majevskih časih so bile stavbe prebarvane živo rdeče.

Večji del najdišč pa je še nedotaknjen. Očiščenih je komaj 34 od več skoraj petstotih zgradb!

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque 7 Nogomet brez nog

Eden od njihovih najbolj popularnih športov je bil "hip-ball"- po naše bi mu verjetno rekli "bokomet". Trdo gumijasto žogo so namreč lahko udarjali s čimerkoli, razen z rokami, s stopali in z glavo - najpogosteje pa z bokom. Ponekod so uporabljali tudi lesen kij. V eni od različic te igre so morali žogo spraviti skozi obroč, ki je štrlel iz kamnitega zidu. Šport so jemali presenetljivo resno. Pogosto so s tako tekmo reševali spore med plemeni in kapetan moštva je včasih poraz moral plačati tudi z glavo.

Palenque je bil prvič naseljen okrog leta 500, slavni del njegove zgodovine pa se konča okrog leta 900, ko je Majevsko ljudstvo nenadoma zapustilo svoja ozemlja v današnji pokrajini Chiapas in se odselilo na vzhod, v nižavje severnega Jukatana.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque 6 Špičasti zobje

Znak lepote so bile tudi oči, ki so gledale navzkriž, zato so otrokom tik pred obraz obešali kroglico, da jim je nihala pred očmi. Tudi kože niso pustili pri miru. Barvali so jo z rdečimi zemeljskimi barvami (od tod menda izraz "rdečekožci"), se navdušeno tetovirali in z noži rezali kožo, da so nastale privlačne brazgotine. Brada se jim je zdela grda in mladeničem so na obraz polagali vroče mokre brisače, da bi preprečili rast dlak. Znak ženske lepote pa so bili špičasti zobje. Morda so si jih brusile tudi zato, da so z njimi laže krotile svoje dedce.

Tudi nekatere vladarjeve naloge so bile za današnji okus precej neprivlačne. V pogostih vojnah je moral napad voditi na čelu svoje vojske, naklonjenost bogov pa je deželi pridobival tako, da je s prebadanjem jezika in penisa žrtvoval svojo lastno sveto kri.

tekst & foto: Janin

(se nadaljuje)

Ploščate glave

Ženske so se oblačile v živo pisane vezene obleke, zelo podobne tistim, ki jih gvatemalske in jukatanske ženske še vedno nosijo na podeželju. Moški so okrog bokov nosili krilo iz bolj grobe tkanine, na ramah pa pončo. V nekaterih odmaknjenih gvatemalskih vaseh se je tudi moška moda še ohranila. Na nogah še vedno vsi nosijo usnjene sandale, ali pa hodijo bosi.

Veliko veselje so imeli s prirejanjem pojedin s pečenim mesom, zelenjavnimi enolončnicami in koruznimi kolači, podobnimi današnjim tortiljam. Pili so kakav in velike količine alkohola. Že pred prihodom Špancev so ženske pogosto svoje pijane može ponoči s težavo vlačile proti domu. Tudi ta običaj obstaja še danes. 

Majevsko pojmovanje telesne lepote je bilo za naš okus dokaj nenavadno. Všeč so jim bile ploščate glave. Majhnim otrokom, ki se jim lobanjske kosti še niso strdile, so zato na čelo z jermeni pritrdili desko, ki so jo odstranili šele ko je dovolj povečala njihovo lepoto.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Palenque 4 Brez kovinskega orodja in kolesa

Ob vsej veličastnosti majevskih zgradb je presenetljivo, da nikoli niso iznašli treh stvari, ki bi jim bistveno olajšale gradnjo: kovinskega orodja, kolesa in kamnitega oboka. Namesto oboka so uporabljali velike ploščate kamne nagnjene navznoter k osrednjemu vodoravnemu kamnu. Zaradi tega so bili obsojeni na ozke prostore, ki pa so bili lahko poljubno dolgi.

Gradnja mest sredi tropske džungle je bila precejšen podvig: podiranje ogromnih dreves in zidanje še večjih piramid s primitivnim orodjem, brez tovorne in vprežne živine ter brez vozov ni mogla biti prav enostavna. Ta mesta so bila namenjena kultnemu, političnemu in kulturnemu življenju, ne pa prebivanju. Velika večina prebivalstva je živela v kmečkih naseljih zunaj mest.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)