Stopim
pod tuš, predhodno pa vklopim varovalko na zidu in odprem vodo.
(Aja,
ta isti tuš je "crknil" dobre tri tedene prej, ko smo spali pri isti družini
in smo opozorili na okvaro in tudi voda je špricala nekam čudno, bolj po zidu
kot tja, kjer naj bi stali ljudje, ki se tuširajo). Odprem torej vodo, zadovoljno
ugotovim, da je topla in pričnem brundati od ugodja.
Ne
mine minuta, ko nekaj zaprasketa, se pokadi in zasmrdi, naslednji trenutek pa
že priteče mrzla voda. Sočno zakolnem in sežem po ročici, da zaprem vodo, ko me
poštene strese. Odskočim v vogal in od strahu otrdim.....
Potem
kolega popotnik priskoči na pomoč in zapre vodo, obut v pohodniške čevlje in
pravi, da smrdi, "kot bi smodili kocine pravkar zaklane kure" in da
če sem se depiliral??
Potožimo
se gospodarju, on pa: "bueno, bom popravil". Ker smo vedeli, da na Kubi
čas ni zlato, nam je bilo takoj jasno kako hitro se bo to zgodilo. Ni nam torej
preostalo drugega, kot da mora vsak, ki gre pod tuš žvižgati, tako, za vsak
slučaj....
David
Podgornik