Kilometre spet puščamo za nami, čas pa
neusmiljeno teče. Kmalu nam postane jasno, da bo šlo za minute, kaj za minute,
za sekunde! Ker je Boa Vista prvo mesto za mejo, je ob vhodu in izhodu iz mesta
policijska patrulja. Ustavimo se, naš taksist pa zdrdra:“ Lovimo avtobus,
sporočite svojim kolegom na drugi strani mesta naj ga ustavijo!“ In že gremo, v
mesto, proti avtobusni postaji, prek križišč in skozi krožišča s 110km/h. Srca
nam skorajda poskačejo z leve na desno stran prsnega koša! A kljub vsemu smo na
postaji nekaj minut prepozni. Ko le ne bi bilo treba prej privijati koles,
hladiti motorja in se izogibati kravam!
Uros Kastelic (se
nadaljuje)
.JPG)