Uroš Blažko
Nepričakovana težava me je vrgla iz tira. Najina pot je
posuta z vase zaverovanimi državicami, ki na mejah zahtevajo posebne vizume,
vendar te ne pustijo naprej, čeprav ga imaš. Pot skozi Srednjo Ameriko je bolj
podobna preskakovanju ovir kot teku na sto metrov! Če naju ne spustijo v
Gvatemalo, bova morala spet leteti. Ob tej misli se mi je zvrtelo v glavi.
Spet sem se lotil uradnika: »Se ne bi mogli kako
dogovoriti? Saj greva le skozi!« Možak je izgubil potrpljenje in zarentačil:
»Naši zakoni so jasni! Čez mejo ne moreta in pika!«
»Poznam vaše zakone, konzul v Panami mi jih je razložil.
Držite se jih le, kadar vam ustreza. Ali hočete trditi, da vaš konzul laže?«
sem tudi jaz dvignil glas.
»S tabo sem končal!« je odrezal policist in zaloputnil
knjigo, jaz pa sem se sesedel na klop in v obupu zakopal glavo med roke.
(se nadaljuje)