4.9.18

Kostarika 3 Roatan

Zdaj pa kako je blo na otoku - Roatanu. Mel sem se precudovito. Morje, palme, snorkljanje na koralnem grebenu, pescene plaze, zvecer zuri, popivanje... V hostlu se je formirala zanimiva skupina popotnikov, ki smo zurali skupaj. Imeli smo dva Nizozemca, ki smo ju klical Mum and Dad, ker sta skrbela za tri pijane sinove - mene, Danca in Angleza. Pa se ena teta s Finske se nam je pridruzla. Vsak dan smo ga pili. V petek smo se ga pa prevec nazrl. Sam sem bil totalna koma - zaspal sem kar ob cesti v pesku, pol sta me pa ata in mama pobirala, padel se v nek bambus in zopet zaspal v druzbi mravlj, se en postanek v baru ob hostlu kjer je blo pa konec. Komi so me zbudil- Danec je probal kar s pirom, ki mi ga je zlil za vrat, kelnarca (Danec jo je opisal kot Beautiful black woman) pa z ajmrom vode in ledom.
Baje sem se ves cajt smejal tak, da sploh niso vedl al spim al ne. Se prej pa sem hotel iti v en disko ampak nisem hotel placat in ob tem mamo skor po nesreci vrgel v vodo. Sem rekel, da se ne prtaknem vec prekletega ruma a sem ze naslednji dan pristal s to prekleto pijaco v roki. Jep, bilo je kot doma.
Matjaž (se nadaljuje)

28.3.18

Kostarika 2 Edino kar ni bolel so ble noge


Za 2000m visine, kolko se jih mora premagat
prvi dan, do zaklonisca sem rabil 7 ur (pred tremi tedni sem za 1600m rabil 3, 5 ure). Smola se je pol se nadaljevala. Nisem mogel jest tako, da sem samo pil Kokakolo cel vecer. Spal slabo, ker me je napejal, ko satan, vendar se naslednuji dan dokaj fajn pocutu. Dokler nisem zacel hodit. Od zaklonisca do vrha je se nekje 1, 5 -2 ure. Rabil sem skoraj 2, 5 ure. Slo mi je na bruhanje, zelodc me je bolo, glava in usesi so me bolel - edino kar ni bolel so ble noge. 
Sem misli, da je mogoce visina sam sem ziher, da ni bla. Zvecer se je izboljsal tako, da sem koncno malo pojedel. Naslednji dan pa lep
sprehod nazaj. NO, blo je pa zelo lepo. Razgledi so fenomenalni in vegetacija se neverjetno spreminja. 
Lahko vidis kako se narava postavlja na noge po pozaru izpred parih let. Tudi druzba v zakloniscu je bla ok. Zdravje mi ni nic pokvaril.
 Ko sem cakal na bus sem se zacel pogovarjat z enim domacinom, ki je vedel takoj kje je Slovenija in kdo je bil Josip Broz Tito - neverjetno! Sem srecal eno Slovenko - sva rabla skor minuto, da sva se zmenla, da sva oba iz Slovenije. Sma probala se pogovarjat v slovenscini a sma pol presaltala na
anglescino-je blo veliko lazje. 
Slovenscina ze skor ni vec moj prvi jezik. 
Matjaž
(se nadaljuje) 

4.3.18

Kostarika, Corcovado

Kamorkoli sem sel sem srecal trume ameriskih turistov, ki z svojim vpitjem
prezenejo vse zivali dalec naokoli. Se posebej Quepos je blo eno veliko sranje.
Dve stvari sta omembe vredne-nacionalni park Corcovado in najvisja gora Cerro Chirripo.
Corcovado je dezevni gozd in temu primerno je tudi vreme. Vsak dan se je
popoldne vscalo in nehalo sele proti jutru. Prvi dan sem se sprehajal po
prelepih plazih in opazoval pisane papige-macave. Park nudi zatocisce eni
najvecjih kolonij makav na svetu. Videl sem tudi druge zivali med njimi
tapirje, kaco, metulje(velike), nekaj podobnega raci, itd. Drugi dan pa glih
uzival nisem, ker meje presenetil dez, tako da glih veliko nisem videl.
Zadnji dan pa samo pick up in voznja cez nestete reke.
Vzpon na Cerro Chirripo je blo najboljse v Kostariki in tudi hudicevo
naporen. Po dolgem cajtu sem imel spet probleme z zdravjem. Pred vzponom na
Chirripo sem dobil drisko a sem se dobr pocutil za vzpon. Samo zelodc me je malo matro. Se je pa poznal.
(se nadaljuje) . Matjaž 

18.2.18

Mehika 4 Teotihuacan

Sla sva tudi na izlet do Teotihuacuana, ki je 50km severno od Ciudad de Mexico. Sva malo dobila obcutka, kako veliko to mesto dejansko je... Mogoce bilo vmes enih 20km polj in kaktusov in podobnega, drugace pa sama poseljenost in nic zelenja.
Kakorkolizepac, Teotihuacan je 2000+ let staro mesto z dvema velikima in vec manjsimi piramidami, ki se razprostira ob vec kilometrov dolgi glavni ulici imenovani aleja mrtvih (ne vem zakaj). In to ulico je treba prehoditi gor in dol. Imajo sicer nek vlakec, ki ti prihrani pol poti, ampak nezen glasek z desne mi je non-stop sepetal: a se ni lepo sprehajati?. Same piramide so sicer zelo impozantne - najvecja, posvecena bogu sonca je tretja najvecja piramida na svetu (za Keopsovo in se eno mehisko). Pa nacin gradnje je drugacen, pa ...
Sedaj sledi se malo mestnih potepanj, potem pa na poroko v mesto 50km juzno od Mexico City-ja. Verjetno se javima po poroki. T&L
(se nadaljuje) Luka Batistič