Vožnja se nadaljuje, najprej s polno hitrostjo
(kakšnih 130km/h), nato pa vedno počasneje! Mi se le nemočno spogledujemo.
Voznik pa vedno bolj „švica“... Uh, saj zunaj je resda vroče, ampak toliko pa
spet ne more biti. Seveda, vročina prihaja izpod pokrova motorja! Sranje! Pa
tako blizu smo bili... Kazalec se je že dvignil na rdeče območje, naš taksist
pa ustavlja ob cesti. A glej ga! Ni še obupal. Iz prtljažnika privleče
desetlitrsko posodo z vodo, dvigne pokrov motorja in zlije nekaj litrov vode po
razgretem motorju. Malo zacvrči, dvigne se oblak pare, kazalec za temperaturo
pa počasi le pada!!! Juhu, gremo! Mislim, da bi se vsak mehanik držal za glavo,
ampak samo da deluje!
Uros Kastelic (se
nadaljuje)
.JPG)